V ponedeljek 29. oktobra bo v veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopila znana kubanska pevka Omara Portuondo. Enainsedemdesetletna pevka iz Havane je dolga desetletja prepevala v nočih zabaviščih živahne kubanske prestolnice, svet pa jo je spoznal šele pred štirimi leti, ko je skupaj z Ibrahimom Ferrerom, Compayjem Segundom Eliandesom Ochoo, Rubenom Gonzalesom in drugimi nastopila v slovitem dokumentarcu nemškega režiserja Wima Wendersa Buena Vista Social Club.
Film je bil le vrh ledene gore, ki je melanholične songe z zapostavljenega in zato prav eksotičnega karibskega otoka nadvse graciozno speljala v ušesa in duše zahodnjakov, še posebej Evropejcev. S tem je getoiziran in tehnološko zaostal popularno umetniško-žurerski vzgib komunistične kolonije Fidela Castra zelo hitro pridobil na slavi in tudi ceni.
Popolna komercializacija modnih latino ritmov je postala dejstvo, le da se je ob tem zgodila tudi zanimiva polarizacija. Američani se od nekdaj in tudi v zadnjih letih bolj navdušujejo nad hitrejšimi ritmi, polnejšo, bolj virtuozno jazzovsko produkcijo znotraj poplave latino ritmike, medtem ko je stari svet naravnost očarala bolj zasanjana melodika.
Leta 1997 je ob pomoči kitarista in skladatelja Rya Cooderja (tudi avtorja čudovite glasbe za Wendersovo igrano filmsko uspešnico Paris-Texas z Nastassjo Kinski v glavni vlogi) krožek priletnih kubanski pevcev in instrumentalistov izdal leto prej posneti album Buena Vista Social Club in z njim dosegel fantastičen uspeh. Leto kasneje pa so na koncertih v New Yorku in v Amsterdamu nastali tudi posnetki za prej omenjeni dokumentarni film, ki je bil lani v svoji kategoriji nominiran tudi za nagrado Oscar.
Od tedaj najprej so se koncertne poti glavnih akterjev pravzaprav razcepile, saj je skoraj vsak od udeleženih postal na nek poseben način solist. Veliko je pridobil tudi ansambel Afro-Cuban All Stars, katerega članstvo je bil delno tudi udeleženo pri produkciji albuma in filma, pred dobrima dvema letoma pa so prav ACAS z lahkoto napolnil tudi ljubljanske Križanke.
Po skoraj petih letih izjemnega slovesa vseh udeleženih v projekt Buena Vista Social Club ima latino glasba milijone privržencev več, Evropa še vedno vneto pleše ob južno-ameriških ritmih in tej modi zaenkrat, pa čeprav gre zdaj za ciljno publiko, ki vključuje tudi, kot bi dodali malce zlobni jeziki, natakarje in frizerke, še ni videti konca. Hkrati pa je res to, da je prvotni vzgib in duh te romantične zgodbe o uspehu iz leta v leto bolj razvodenjen.
Omara Portuondo, kraljica počasnih sono, cha-cha-chajev, bolerov in tangov, pa se še drži, čeravno je do sedaj prav zares nastopila že v vsaki luknji od Stockholma do Vidma, od Varšave do Valencije. Ponedeljkov koncert bo zato bolj poklon divi in prijetnim melodijam kot pa organizacijski (ne)spretnosti agentov Cankarjevega doma, ki bi morali podobne prireditve ponujati vsak drugi dan, in ne le dvakrat letno, ter to takoj potem, ko modno eksplodirajo v svetu, ne pa šele tedaj, ko je večina avtentičnih Omarinih glasbenih kolegov že v onostranstvu.
Omaro Portuondo bo spremljal dvanajstčlanski ansambel, njena najboljša plošča pa je lani izdana, a nekoliko nerodno naslovljena Buena Vista Social Club presents: Omara Portuondo.
Florjan Majcen
