Hrvaško rockovska superskupina PipsChips & Videoclips, ena najpomembnejših rockovskih zasedb devetdesetih prihaja v Ljubljano. Pipse bomo na zapozneli promociji albuma Drveće i rijeke videli v petek, 5. novembra 2004 v ljubljanskem KUD-u France Prešeren.
PipsChips&Videoclips so enkraten pojav na hrvaški glasbeni sceni; hkrati so stilsko raznovrstni, tematsko provokativni in vizualno atraktivni - so resnični primer moderne pop zasedbe.
Že po prvem javnem nastopu l. 1992 je bilo moč zaslutiti, da je pred skupino uspešna kariera, ko je njihov singel, navijaška himna Dinamo ja volim (nastala je na osnovi tradicionalne You'll Never Walk Alone), porušil vse rekorde poslušanosti in postal neprekosljivi hit leta. Skladbo so kritiki označili za hrvaško inačico razvpite Anarchy In UK Sex Pistols, kot avtentično urbano himno navijačev NK Dinamo, Bad Blue Boys.
Velik uspeh debitantskega singla je bil prva leta za skupino večje breme kot blagoslov. Diskografska industrija v vojnih pogojih ni mogla povzdigniti skladbo nove skupine, na kar je vplival tudi molk državnih medijev ter stalni politični pritisk, kar je onemogočalo širšo koncertno dejavnost. Kljub vsemu je album Shimpoo Pimpoo, ki so ga izdali konec leta 1993, predstavljal odlično vstopnico za bodočnost.
Slogovno izrazito raznovrsten material, v razponu od kabarejskega popa do divjega punka, je mnoge presenetil in ter vznemiril. Občinstvo je potrebovalo čas, da se je navadilo na eklektičen avtorski stil benda, izrazito kakovosten pop-rock zvok devetdesetih. Širok specter glasbenih vplivov PipsChips&Videoclips niso nikoli skrivali, in ravno to je, poleg specifične Ripperjeve poetike, ključno v prepoznavnosti skupine. Gotovo je omembe vreden nastop leta 1993, ko so Pipsi na posebno zahtevo legendarnega hrvaškega estradnika Miše Kovača, nastopili kot njegova predskupina na humintarnem koncertu pred 40 tisoč ljudmi na splitskem Poljudu.
Naslednji dve leti so delali na gledališkem repertoarju; 1994 leta je Satirično gledališče Kerempuh uporabilo dober del materiala z albuma Shimpoo Pimpoo za glasbeno podlago uspešne predstave Dobro došli u plavi pakao Borivoja Radakovića. Leto kasneje so Pipsi naredili soundtrack za rock-dramo Mafija! v Zagrebškem gledališču mladih. Takšna kombinacija popa in teatra se je v obeh primerih izkazala za izjemno uspešno, saj je gledališčnikom in skupini omogočila, da so posegli po širšem občinstvu.
Leta 1995 so Pips, Chips & Videoclips izdali drugi album Dernjava, izjemno zrelo in kvalitetno delo, s katerim je skupina osvojila takrat še nedostopne dele Hrvaške, ter s tem ustvarila preboj na sosednja tržišča Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Ta produkcijsko in avtorsko superiorna plošča je z lahkoto osvojila hrvaško inačico Grammyja, diskografsko nagrado Porin za najboljši alternativni album leta 1996. Zmagoslavni koncertni poletni nastopi istega leta so pomenili dokončni vzpon Pipsov v sam vrh hrvaške rock hierarhije.
S ploščo Dernjava si je skupina začrtala izjemno visoke produkcijske standarde. Ploščo Fred Astaire, ki so jo posneli poleti leta 1997, končno pa jo dodelali v Ljubljani, je hrvaška javnosti sprejela kot absolutno kreativno zmago skupine, tako s strani občinstva kot tudi izjemno izbirčnih kritikov. Sodobna produkcija, agresivna izvedba, ulični jezik in nedvomno največja politična angažiranost na hrvaški glasbeni sceni do danes, so bili povod za krepko dviganje medijskega prahu. Izid albuma leta 1997 je pospremila prva avtorizirana biografija neke hrvaške rock skupine, knjiga Dugi vikend u zemlji čudesa. Odmevno koncertno promocijo Astairea v zagrebškem gledališču Gavella so mediji razglasili za najboljši nastop skupine dotlej in za enega največjih rock dogodkov na Hrvaškem!
Tretja plošča Pips, Chips & Videoclips je osvojila prva mesta v številnih anketah konec leta 1997, kar pa je potrdila prava "žetev" nagrad leta 1998: štiri novinarske nagrade Crni mačak (nagrada za rock album leta, za videospot Sex u školi, za pesem Sex u školi in vokalno sodelovanje z Darkom Rundekom v Plači), ter dva Porina (najprestižnejša hrvaška glasbena nagrada): za album leta ter za najboljšo vokalno sodelovanje. Popolno zmago Fred Astairea so spektakularno proslavili poleti '98, na koncertu pred tri tisoč glavo množico v zagrebškem Domu sportova. Pipsi so poleg predstavitve petih izjemno uspešnih videospotov, svojo vlogo v vizualnih medijih v tem letu zaokrožili s sodelovanjem na soundtracku izjemno cenjenega filma Gorana Rušinovića Mondo bobo, s pesmijo Mrtav čovjek.
Pips, Chips & Videoclips so s svojim delom pokazali, da se je mogoče povzdigniti nad ozke okvirje okolja, v katerem so ustvarjali glasbo. Gre za skupino, katere 'modus operandi' je profesionalnost in ki je vedno pripravljena izpolniti pričakovanja občinstva, ne glede na okoliščine. Za tak pristop se jim je občinstvo zahvalilo s podelitvijo 'Crnog mačka' za najboljšo live izvedbo.
Leta 1999 so izdali četrti album Bog, ki je krona njihovega dosedanjega dela in resnično slovo minevajočemu tisočletju. Posneli, "zmiksali" in masterizirali so ga v enem najboljših evropskih studijev, Studiu Tivoli v Ljubljani. Bog je en najpomembnejših hrvaških albumov desetletja, in je z lahkoto osvojil dva Porina (za najboljši rock album leta in najboljše likovno oblikovanje) ter štiri nagrade Crni mačak (za najboljši rock album, najboljšega rock izvajalca, najboljšo produkcijo in likovno oblikovanje). Temu je sledila razvpita turneja Fenomenalan dan v gledališčih v osmih največjih hrvaških mestih.
Leta 2000 so o skupini govorili pretežno zaradi novice, da je razpadla zavoljo odhoda dveh članov, Kralje i Tiće. Kmalu so se govorice umirile, ko je po nadaljevanju turneje Fenomenalan dan kitarist Nikola Radman, znan po sodelovanju z Urbanom, vstopil v skupino kot novi polnopravni član, ter ko Pipsi najavili snemanje povsem novega albuma. Turnejo Fenomenalan dan so zaključili leta 2001, z gostovanji na hrvaški obali, pred tem pa smo jih lahko videli tudi v Ljubljani, Sarajevu in Skopju (festival 'Skopje gori').
Leta 2002 je skupino zapustil bobnar Šparka, tako da imajo Pipsi danes še enega novega člana - Tina Ostrešo.
Pipse lahko najdemo tudi na spletni strani www.pipschipsvideoclips.com, ki je delo mladega spletnega oblikovalca Tomislava Turkovića in ki je doslej ustvaril številne projekte (mnogi so za hrvaško glasbeno sceno pionirski). V sodelovanju s hrvaškim internetnim ponudnikom Iskonom so organizirali prenos v živo ustvarjanja novih pesm, s pomočjo web kamere, ki je bila nameščena v prostoru za vajo. Ripper je mnogim pomembnim osebnostim iz hrvaškega pop in kulturnega prostora (Mario Kovač, Let 3, El Bahattee, Mance, Robert Knjaz, Zoran Ferić in Bolesna braća) odgovarjal tudi na nekaj chatih. Na internetni strani skupine so razpisali tudi natečaj za remiks pesmi Motorcycle Boy (z 'Dan, Mrak' in 'Narko', tretji CD singel z albuma 'Bog'), ter natečaj za oblikovanje ovitka novega albuma Drveće i rijeke.
Album Drveće i rijeke so Pipsi izdali pri založbi Menart, izšel pa je 14.04.2003.
V etru je kot najava albuma 'zaživel' singl z Ultraoptimizam (feat. Braća Zelenko). Pesem je malce atipična za stare oboževalce, a je šlo za pozitivni šok. Na izdanem sinlgu so poleg originalne radijske različice tudi predelave skladbe s strani Eda Maajke, Nereda, Baby Dooksa (feat Bizzo in General Woo) ter Shotov remix. Ponovno gre za izjemno kvalitetno stvaritev, ki je že osvojila občinstvo in kritike.
Dejstvo je, da so Pips, Chips & Videoclips enkraten pojav na glasbeni sceni - so skupina svetovnega formata, ki poje v hrvaškem jeziku!
Bojan Rojko
