Glasbeni festival Polmesec reke Niger ali Mali festival velikih imen zahodnoafriške glasbe se bo odvijal od 1. do 3. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, obiskali pa boste lahko štiri koncerte.
Koncerti se bodo odvijali v Linhartovi, Štihovi in Veliki sprejemni dvorani, cene za posamezne koncerte so zelo različne, velja pa omeniti možnost nakupa posebnega paketa vseh vstopnic za izredno ugodno ceno 7500 SIT oziroma 5000 SIT za dijake in študente. Torej izredno ugodna ponudba za vse ljubitelje prvinske glasbe in ritmov.
Danes, 1. aprila bo ob 19.30 v Štihovi dvorani na oder stopil Djeli Moussa Diawara iz Gvineje, ki je pravi umetnik na instrumentu kora. Kora je izredno zahtevno glasbilo, kombinacija harfe in lutnje, sestavljeno iz dveh vzporednih vrst strun, pripetih na zarezani kobilici na resonančnem trupu. Daiwarovo samozavestno mojstrstvo je dosežek vseživljenjskega učenja in vaje.
Nekaj časa je nastopal z legendarno zasedbo Rail Band v malijskem Bamaku in sodeloval z mnogimi glasbeniki; naposled je začel solistično kariero in leta 1983 izdal svoj prvenec Yasimika, ki velja za enega najboljših afriških albumov vseh časov. Po vrsti mednarodno odmevnih uspehov je začel snemati za pariško založbo Melodie, njegova dela so kritiki in občinstvo vselej sprejeli z velikim navdušenjem.
Prav tako danes, vendar v Linhartovi dvorani z začetkom ob 21. uri bo s svojo skupino nastopil Manecas Costa iz Gvineje Bissau. Manecas Costa je eden najodličnejših novih afriških glasov. Skladatelj in virtuozen kitarist iz Gvineje Bissaua, enako domač v akustičnem in električnem slogu izvajanja, zajema svojo glasbo iz bogate tradicije svoje domovine, obenem pa je tudi popolnoma sodoben. Vse svoje skladbe piše sam. Njegova glasba, ki odseva tudi glasbene pokrajine Portugalske, kjer trenutno živi, je močno lirična in melodično razkošna.
Maja 2003 je Manecas izdal ploščo Paraiso di gumbe in z njo navdušil oboževalce world music glasbe. Ena od številnih zvrsti kreolske glasbe v Bissauu se imenuje gumbe, gre za ritem vodnega bobna, ki hitro sede v uho in se v čutnosti meri s salso. Gumbe pravzaprav izvira iz jamajških suženjskih komun, a se je ponovno pojavil v Afriki okrog leta 1800, ko so skupino sužnjev vrnile na zahodno obalo Afrike. Veliko glasbe Manecasa Coste temelji na globokih izraznih tonih vodnega bobna in z njim bodo ti ritmi gotovo razburkali svet.
Gvineja Bissau je bila nekoč središče velikega kraljestva Kaabu ljudstva Mandinka. Tam se je prvič razvila kora in še danes se Gvineja Bissau ponaša z odličnimi izvajalci tega glasbila. Poleg tega so tu še lepe koralne tradicije ljudstev Manjak in Jola, plesoči balafoni Balantra in nepozabni kreolski vodni bobni.
Gvinejska glasba bi lahko postala tako slovita kot tista iz sosednjega Malija in Senegala, a nenehni boji so zadušili lokalno glasbeno ustvarjanje in večina nadarjenih umetnikov je državo zapustila. Tako tudi Manecas Costa. Kot deček je srečal Joseja Carlosa Schwarza, enega najbolj oboževanih glasbenikov Bissaua, ki ga je izredno cenila tudi Miriam Makeba. Srečanje je Manecasa Costo navdušilo za igranje kitare.
Kot najstnik je bil Manecas Costa lokalni zvezdnik, ki so ga odlikovali izjemna tehnika na akustični kitari (je popoln samouk) in na električnem basu, poleg tega pa še karizmatičen in strasten glas ter skladateljska nadarjenost.
In že od tu naprej lahko za Manecasa govorimo le o uspehu, saj je že kot najstnik postal velika zvezda in opozoril glasbeni svet na svoj izjemen talent. Uspelo se mu je prebiti iz Afrike v Evrope, z odprtimi rokami so njegovo glasbo sprejeli v Španiji in na Portugalskem, kjer se mu je kljub izredno zaprtemu tržišču uspelo prebiti med najuspešnejše. Obisk koncerta je zatorej obvezen!
V petek, 2. aprila se bo koncertno dogajanje znova odvijalo v Linhartovi dvorani, kjer bodo ob 20.30 uri na oder stopili člani Kora Jazz Trio. Vsem je najbrž že jasno, da bo v ospredju znova nenavadni instrument kora in mojster igranja Djeli Moussa Diawara. Spremljala pa ga bosta še Abdoulaye Diabate na klavirju in Moussa Cissoko za tolkali.
Trije afriški virtuozi, ki ustvarjajo jazz, obarvan s tradicionalnim zvokom in razpoloženjem, so z albumom Tabou ustvarili zelo neodvisno in zanimivo delo. V vsakem pogledu je to lepa glasba z lahkotnimi in lebdečimi glasbenimi pasažami, ki prestopajo meje tradicionalne melodike in se spretno gibljejo v območju jazza.
Abdoulaye Diabaté, rojen v Senegalu, je eden najbolj iskanih aranžerjev in skladateljev afriške glasbe ter sodeluje s številnimi zvezdniškimi imeni, kot so Salif Keita, Manu Dibango, Mory Kanté in Papa Wemba.
Zaključek festivala se bo zgodil v soboto, 3. aprila v Veliki sprejemni dvorani, ko se bo s svojo spremljevalno skupino predstavil Ba Cissoko iz Gvineje.
Štirje mladi Gvinejci izvajajo glasbo drzno in neposredno ter z neverjetno izrazno močjo. Izvorno afriško glasbo so obogatili z vplivi širših obzorij in ustvarili novo zgodbo svojega ljudstva, ki bo vznemirila tudi najbolj hladnokrvne.
Deli besedil v jeziku manding so izbrani iz pripovedi in pesmi ljudskega izročila, spremlja jih izjemno sodoben zvok akustične kore Baja Cissoka s kristalno čistim zvenom, predrzen, skoraj hendrixovski način Sekoua Kouyateja, ki igra harfo manding svojih prednikov, bolon (afriški bas) Kouroua Kouyata in prožno živahna tolkala Ibrahima Baha.
Vsi štirje glasbeniki imajo častni naziv griote, to so profesionalni zahodnoafriški glasbeniki, obenem pevci in plesalci. So nekake žive legende Zahodne Afrike in pripovedovalci njene zgodovine. Še danes so nepogrešljivi spremljevalci obredov, slovesnosti in vsakdanjika; po vaseh lahko srečaš skupine kmetov, ki delajo ob spremljavi bobnov, na obalah ribiči vlečejo mreže v ritmu pesmi.
Cankarjevemu domu je pri organizaciji festivala pomagal Francoski inštitut Charlesa Nodiera in AFAA. Razlogov za obisk festivala Polmesec reke Niger imate tako več kot dovolj, še posebej, če vam je pri srcu oziroma ušesu tradicionalna afriška glasba, ki je posredno ali neposredno vplivala na vso glasbo. Saj veste - izvor življenja je hkrati tudi izvor glasbe.
