Letošnji 11. festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos se pričenja 5. maja ob 20. uri v Cankarjevemu domu s predstavo "Poulična opera" Robert Lepagea in Ex Machine . Komična glasbena igra Johna Gaya "Beraška opera" (1728), satira o korupciji, parodija na italijansko opero in igra, ki je na oder postavila figure nevarnega in eksotičnega podzemlja, je čez noč postala gledališka senzacija. Gay je pozneje navdihnil tako Brechta kot Weilla, pred kratkim pa tudi kultnega kanadskega gledališčnika Roberta Lepagea.
Lepageovo svobodno priredbo izvaja skupina glasbenikov, pevcev in DJ-ev, ki so ustvarili prek 30 novih songov, hkrati pa Gayevo klasiko sodobnemu občinstvu na novo odkrili. Zgodba se tako kot pri Gayu začne v Londonu, potem pa se dokaj hitro odpravi na čezoceansko potovanje, ustavi se v New Yorku, Atlanti, tudi New Orleansu, njena končna postaja pa je Huntsville v Texasu, prestolnici ameriških kaznilnic.
Nekje na sredi popotovanja in rockovske predstave, klasičnega koncerta in muziciranja na obrežju rečnih rokavov, med pouličnimi glasbeniki in grabežljivci se vedno bolj kristalizira vprašanje umetniške svobode, ki jo za sabo puščajo parniki glasbene industrije.
Poulična opera je bila prvič predstavljena na festivalu Montreal High Lights februarja 2004, letos pa je pred festivalom Exodos gostovala v ZDA, Franciji, Italiji in Belgiji.
Robert Lepage je v zadnjih dvajsetih letih postal mednarodno izredno uveljavljen gledališki in filmski režiser, scenograf, dramatik in igralec. Njegovi dinamični in izvirni pristopi, podkrepljeni z veščo uporabo novih tehnologij, ves čas premikajo meje tega, kar si gledalec predstavlja pod pojmom gledališča.
Lepagea že pri sedemnajstih vstopi na Konzervatorij za dramsko umetnost v Quebecu. Po študentski izmenjavi v Parizu dve leti igra, piše in režira, potem pa se priključi gledališki skupini Théâtre Repere. Leta 1984 ustvari Kroženja (Circulations), s katerimi gre na kanadsko turnejo in je nagrajen na La Quinzaine Internationale de Théâtre de Québec. Sledijo dela, ki njegovo ime ponesejo v svet: Zmajeva trilogija (1985), Vinci (1986), Poligraf (Le Polygraph, 1987-90) in Tektonske plošče (Tectonic Plates, 1988-90).
V obdobju 1989-93 je umetniški direktor Francoskega gledališča v National Arts Center v Ottawi. Zrežira Igle in opij (1991-3, 1994-6) ter Shakespearjeve drame Koriolan, MacBeth, Vihar in Sen kresne noči, s čimer mu pripade čast, da kot prvi Kanadčan režira v Kraljevem narodnem gledališču v Londonu.
Leta 1994 ustanovi skupino Ex Machina in ustvari reprezentativno delo Sedem rokavov reke Ota (1994), ki mu sledijo še druge uspešnice, mdr. Iluzija poletne noči (Le Songe d'une nuit d'été, 1995) ter Elsinor (Elsinore, 1995-7). Vse bolj se zanima tudi za film; njegove scenaristične in režijske spodobnosti požanjejo prva priznanja že s Spovednico (Le Confessionnal, 1995), s katero prodre na Filmski festival v Cannesu 1995, zatem pa zrežira še filme Poligraf (Le Polygraphe, 1996), Nô (1998) in Možni svetovi (Possible Worlds, 2000).
Junija 1997 odpre svoj multidisciplinarni umetniški center La Caserne Dalhousie, v katerem s sodelavci ustvari predstave: Geomterija čudežev (Geometry of Miracles, 1998), Čas Zulu (Zulu Time, 1999) in Oddaljena stran meseca (The Far Side of the Moon, 2000).
Trenutno Lepage ustvarja s skupino Cirque du Soleil, z Lorinom Maazelom pa pripravljata opero po Orwellovem romanu 1984.
Izvirno oblikovanje in režija: Robert Lepage
Glasbeni vodja: Martin Bélanger
Dramaturg: Kevin McCoy
Glasba, aranžmaji in izvedba: Frédérike Bédard, Martin Bélanger, Julie Fainer, Claire Gignac, Frédéric Lebrasseur, Véronika Makdissi-Warren, Kevin McCoy, Steve Normandin, Marco Poulin, Jean René
Besedilo: John Gay
Priredba: Kevin McCoy, Robert Lepage
Produkcija: Ex Machina
Koprodukcija: Cankarjev dom
Ponovitvi: 6. in 7. maj ob 20. uri
Več informacij na www.exmachina.qc.ca in www.exodos.si.
Priredil