Radio Študent je neposredni produkt študentskih demonstracij leta 1968 v Študentskem naselju v Rožni dolini. Kot pomemben glasnik študentskih zahtev, se je vzpostavil tudi po zasedbi FF leta 1971. Zato bo ob 40. obletnici delovanja obudil in aktualiziral tudi ta zgodovinski moment. 9. maja med 16.00 in 17.45 tako vabljeni na javno prireditev (manifestacija) pred Filozofsko fakulteto na Aškerčevi cesti v Ljubljani, kjer se bodo v sodelovanju s študentskimi organizacijami izpostavile današnje težave in zahteve študentov na Slovenskem. Prireditev bo podprl priložnostni glasbeni kantavtorski (Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Ksenija Jus...) in raperski program (Samo Boris, Valterap, Laganee).
Kje: Filofax, aškerčeva
Kdaj: 16.00
JANI KOVAČIČ
Jani Kovačič je imel prvi nastop davnega leta 1976 na Filozofski fakulteti, a prvič je bil opažen in opisan leta 1977 po nastopu v Šenčurju pri Kranju. Jani je svojevrsten kantavtor, ki je od prve plošče »Ulica talcev« (1980) do »Balad s ceste 1 & 2« naredil logičen umetniški razvoj: na začetku je simboliziral upornika, potem zagovornika malih ljudi, nato kritičnega družbenega opazovalca in zdaj zrelega umetnika ter pronicljivega ustvarjalca z zares prepoznavnim slogom. Aforističen stil, ironični silogizmi in otroška naivnost krasijo besedila, glasbo pa eklektična mešanica žanrov z nenavadnimi postopi in rešitvami. Mestni ljudski pevec, izumitelj alternativnih nastopov in nesmrtni individualec.
Z besedili, glasbo in interpretacijo je zaznamoval osemdeseta in devetdeseta, postal glasnik generacij, ki so v njem našle nepodkupljivega urbanega trubadurja. Rdeča nit njegovega ustvarjanja je občutek za socialne stiske ljudi in družbe v celoti. Ne le kot opazovalec, ampak tudi kot dejavni udeleženec sprememb v Sloveniji, je angažirano interpretiral družbena dogajanja. Kot vsak pristni ustvarjalec je sledil notranjemu klicu in dozoreval v kakovostnega umetnika, in to od prve plošče z naslovom »Ulica talcev« (1980) prek plošč »Ljudje« (1984), »JeBen\\'t« (1988), »Asfaltni otroci« (1992), »Tretje uho« (1995), »Povabilo na bluz« (1998), »Carmina profana« (1999), »Disko Karamazovi« (2001) do »Balad s ceste 1 & 2« (2002/03).
V besedilih, glasbi in interpretaciji od poslušalca zahteva dejavnega tvorca pomena v dvosmerni komunikaciji, kajti pasivni sprejemnik ne zmore preskoka, ne pomenskega ne čustvenega. Nekatere njegove pesmi so v procesu folkorizacije že ponarodele (Delam, Revolucija, Žare lepotec). Njegove pesmi iritirajo, zahtevajoč opredelitev, a le pogumni so za. Vse kar počne, počne resno, z veliko veselja, strasti in radostenja - a vse to v silnem občudovanju človeške neumnosti. Neumnost je vsemu kralj! Pravi antiheroj zmedene generacije, pristaš novega humanizma, privrženec bratstva in različnosti ter lagodnega življenja. Sovraži mistiko in ljubi mite.
Za svoje avtorsko delo je prejel priznanja in nagrade, zaradi katerih ali bolje – njim navkljub – je še vedno zavezan pristnemu ustvarjanju, ne zaradi larpurlartizma ali komercializacije, ampak zaradi lucidne socialne naracije.
TOMAŽ PENGOV
Romantični kantavtor Tomaž Pengov sodi med najpomembnejše slovenske kantavtorje, mnogi pa mu nadevajo celo naziv prvega slovenskega kantavtorja. Prve nastope beležimo leta 1968, ko je preigraval Boba Dylana in Donovana, nato pa je njune skladbe prevedel tudi v slovenščino. Leta 1973 izda monoverzijo klasičnega albuma »Odpotovanja«, ki velja za prvo neodvisno posneto slovensko ploščo. Za njo Tomaž trdi, da je bila zvečine posneta kar na njegovem domačem stranišču, saj naj bi bila tam dobra akustika. »Odpotovanja« naj bi bila hkrati prva jugoslovanska kantavtorska stvaritev. Osem let kasneje, je doživel svojo stereo izdajo, za katero je poskrbela založba Škuc, v vmesnem času pa je pisal veliko glasbe za različne slovenske filme. Sodeloval je tudi s skupino Salamandra ter z Mladimi levi, s katerimi je posnel le eno skladbo, njihovo največjo uspešnico »Odo Ireni«. V strokovnih krogih ga skupaj s falango velikih kulturnikov, kot so Dušan Jovanovič, Milan Kleč, Milan Deklev, Jurij Detela, Emil Filipčič, Matjaž Hanžek, Dane Zajc, Blaž Ogorevc in mnogi drugi, štejejo v krog t. i. »šumijevcev«. Umetniško srenjo, ki je konec šestdesetih kulturno zavzela neugledni bife nasproti ljubljanske Drame in se vsakodnevno srečevala v Šumiju, so označili za hrepenenjce, mnogi med njimi pa so bili deležni prestižnih slovenskih kulturniških nagrad.
Tomaž je s svojo uglasbeno poezijo nadaljeval konec osemdesetih in devetih, ko je izdal še dve izvrstni plošči, in sicer »Pripovedi« ter »Rimska cesta«, leta 1995 je izdal »Biti tu«, kmalu zatem pa se je zaprl v svoj svet in od takrat ni več izdal nobene studijske plošče. Leta 2007 je sledil nekakšen »come-back« z izdajo albuma »Koncert«, kjer sta se še enkrat pokazala vsa globina in tenkočutnost Pengova.
XENIA JUS
Ksenija Jus - Xenia svojo poezijo z glasbo združuje že petnajst let. Nastopa kot tekstopiska, kitaristka, vokalistka in aranžerka svoje glasbe, katere sled je doslej zapisana na petih avtorskih ploščah: »DEBUT« - 1996, »XENIA TOTAL« - 2001, »L\\'HUMANITE NOUVELLE« - 2002, »KARTA DO SONCA« - 2004 in »BLACK SAFARI« - 2007 ter v knjižni obliki – »Svobodna radikalka«. Je ena izmed redkih ženskih uveljavljenih kantavtoric na Slovenskem.
Besedila, ki jih piše, govorijo o neskončnosti in brezmejnosti vesolja in prav takšnih dimenzijah človeške omejenosti. S kitaro in glasom oznanja tisto, v kar verjame. Življenje. Po katerem smo vsi na tem svetu med seboj enaki in moramo prav tako do njega imeti enake pravice in dolžnosti. Ne glede na to, kakšne barve je naša koža, v kateri cerkvi prebiva naš bog, v kakšnem telesu smo se rodili in koga imamo radi.
Avtorica se želi z umetniško vsebino svoje glasbe približati mlajši, srednji in starejši generaciji in občinstvu ponuditi neposreden pogled na redko glasbeno obliko ustvarjanja, zlasti ker gre za prikaz avantgardnega ženskega avtorskega glasbenega ustvarjanja, hkrati pa s svojim resnim pesniškim izrazom nagovarja k razmisleku zrelo občinstvo, željno kvalitetne in izvirne glasbe.
Xenia predstavlja redek t. i. ženski avtorski pogled, ki po svoji formi in izvirnosti odstopa od trivialnih ter najpogosteje duhovno podhranjenih umetniških form sodobne popularne slovenske godbe, s čimer se avtorica z ustvarjalno in pokončno držo zavezuje k ohranjanju redke »kantavtorske« glasbene oblike, ki z leti pridobiva ugled tako doma kot tudi v mednarodnem merilu.
SAMO BORIS
Če lahko za katerega slovenskega MC-ja rečemo, da mu res, ampak res dol visi za keša polno kariero, fancy hip hop uniforme in koketiranje z mainstreamom, potem to velja za Samo Borisa. Teme, ki se jih loteva - globalizacija, medijska manipulacija, profiterski konformizem, bednost dnevne politične scene -, zahtevajo resen pristop in precej premisleka, Samo Boris pa to nadgradi še s korajžno direktnostjo, v kateri nastopajo konkretna imena, blagovne znamke in politične opcije. Njegovo rimanje, flow, iskrivost in duhovitost predstavljajo močan in artikuliran povraten udarec plačanemu političnemu hiphopanju, ki smo mu bili priča pred letošnjimi volitvami. No pasaran! Na Klubskem maratonu 03 je nastopil ob DJ d-EZiju. Ko Samo Boris ni Samo Boris je samo Boris in takrat kao neki dela na Radiu Študent.
Kje: Prešernov trg
Kdaj: 9.maj, med 18.00 in 01.00
Program se bo med 18.00 in 01.00 z revijalno-koncertnim nastopom z zgodovino in sedanjostjo RŠ povezanih zasedb preselil na Prešernov trg. Nastopajo Svetlana Makarovič in Ansambel Ferenc Sánta Jr (Madžarska), Bratko Bibič & The Madleys, Buldogi, Ana Pupedan, Niet, Moveknowlidgement in druga presenečenja...
NIET
Prve korake skupina Niet naredi leta 1983, ko začne delovati v zasedbi Igor Dernovšek (kitara), Aleš Češnovar (bas), Primož Habič (vokal) in Tomaž Dimnik (bobni). V začetku leta 1984 skupaj s producentom Borutom Činčem posnamejo svoje prve »hardcore« skladbe »Umiranje«, »Srečna mladina«, »Melanholija« in »Zastave«. Kmalu zatem posnamejo še »Depresijo«, skupini pa se pridruži pevka Tanja Ukmar. Septembra 1984 nastopijo na Novem Rocku, kar pomeni dokončno uveljavitev zasedbe. Še istega leta posnamejo kaseto »Srečna mladina«, na katerem najdemo tudi skladbi »Perspektive« in »Lep dan za smrt«. Kmalu zatem Tanja in Tomaž zapustita zasedbo, Niet pa se okrepijo z bobnarjem Tomažem Bergantom ter kitaristom Robertom Likarjem. Leta 1985 še naprej snemajo in dvakrat odidejo na turnejo po Franciji, aprila istega leta pa se prebijejo v finale zagrebškega festivala YURM. Leta 1986 odigrajo svoj zadnji ljubljanski koncert v Menzi Rožne doline ter nastopijo v Beogradu. Zaradi obveznosti do države Nieti skoraj dve leti ne delujejo, saj se eden za drugim odpravljajo služiti vojaški rok, ponovno pa se združijo marca 1988, ko nastanejo zadnji posnetki s pevcem Primožem Habičem, jeseni istega leta pa razpadejo. Maja leta 1991 Primož Habič umre zaradi predoziranja s heroinom, dve leti kasneje pa poskuša Igor Dernovšek obuditi zasedbo in k sodelovanju privabi Tadeja Vobovnika (bas), Slavka Colnariča (bobni) ter Šanija Kolbezna, kot večinski pisec skladb Nietov pa Igor prevzame tudi vlogo vokalista. Istočasno izide njihov »best of«, poimenovan preprosto »Niet«, na katerem umanjkajo »hardcore« skladbe, ki jih nadomestijo na novo posnete angleške. Leta 2008 se skupina Niet dokončno vrne in preseneti z nastopom v Orto baru, ki mu sledi veliki koncert v ljubljanskih Križankah in vseslovenska turneja. Ponovno vstala zasedba temelji na starih članih zasedbe, Primoža Habiča pa zamenja novi vokalist Borut Marolt, s katerim posnamejo tudi »izštekane« verzije svojih skladb in jih izdajo na albumu.
MOVEKNOWLEDGEMENT
Zasedba Moveknowledgement izvira iz Novega Mesta in vse od svojega nastanka dalje tke niti sodobne urbane kulture v dolenjski regiji. Veččlanska zasedba je izšla iz veččlanskega kolektiva, ki je spajal raznorodne ustvarjalce, od glasbenikov, slikarjev, grafitarjev, do pesnikov/ pesnic. S svojim ustvarjanjem je zaznamoval tamkajšnje mladinske klubske prostore in na široko odprl vrata številnim mlajšim ustvarjalcem. Od l. 2006 zasedba deluje kot petčlanski kolektiv, zazrt v sodobne zvočne prakse, ki se napajajo iz sodobnih urbanih glasbenih praks, od hiphopa, duba in reggaeja, do rocka in širše. Zasedba je l. 2001 nastopila v okviru Klubskega maratona Radia Študent in že naslednje leto prejela nagrado Bumerang za najboljšo živo (koncertna) zasedbo v Sloveniji po izboru žirije Studia City (RTV Slovenija). Njihov glavni vokalist N\'Toko (Miha Blažič) je kot samostojni ustvarjalec l. 2002 in 2003 zmagal na tekmovanju v hiphop reperskem freestyleu. V l. 2003 so posneli prvenec, ploščo »Sun Sun« za založbo Goga, nato pa presedlali k ljubljanski založbi KAPA Records in tam posneli dve odmevni plošči »Ant People« v l. 2005 in »Listen To Nebukadnezar« v l. 2007.
Poleg tega, da prejemajo številnia kritiška priznanja za svoje ustvarjanje in in dosegajo vse širšo popularnost v Sloveniji, Moveknowledgement redno nastopajo tudi v tujini in sodelujejo s tujimi glasbeniki in kolektivi. Za njimi so turneje po republikah bivše Jugoslavije in številna gostovanja v Franciji, deželi s trenutno najmočnejšo produkcijo glasbe, ki jo predstavljajo Moveknowledgement.
ANA PUPEDAN
Zasedba s pivškega Ana Pupedan nastane leta 1992, ko se zberejo štirje fantje: Simon Avsec – glas, Boštjan Požar – kitara, Peter Žnidaršič – bas in Marko Doles – bobni, zasedba pa ostaja ista od ustanovitve skupine dalje. Za seboj imajo tri izdane CD plošče in kopico koncertov širom Slovenije ter v tujini (Makedonija, Bolgarija, Dalmacija, Srbija, Italija, Danska, Belgija, ZDA, Ukrajina ...). Večkrat so nastopali tudi kot Anademski pupevski pulpet, ki je kot pevski kvartet izvajal pretežno slovenske narodne pesmi, občasno pa tudi kakšno dalmatinsko. Poizkusili so se tudi v etno varianti Ante Upedanten Banda, ko so v roke vzeli stare akustične instrumente, ki bi jih ostali vrgli med staro šaro (akustična kitara, violina, berda in boben) in se z večglasnim petjem poigravali s svojstvenimi izvedbami pesmi vseh glasbenih zvrsti, od The Doors in Simone Weiss do dalmatinskih in srbskih narodnih, kar lahko preverimo na njihovi drugi plošči. Brez glasbenih meja in zadržkov.
Sami pravijo, da trenutno ne želijo igrati v tej zasedbi, saj so vse etno etablirane skupine povzele način igranja, ki ga je uporabljal Ante. Odločili so se, da se posvetijo avtorski glasbi, svojemu pristopu h glasbenemu ustvarjanju in to jim odlično uspeva. S spretnim mešanjem glasbenih zvrsti, dobro mero lastnega glasbenega izraza in čvrste interpretacije ter lastnim zvokom uspejo ohranjati identiteto, kot to uspeva malo kateri tovrstni zasedbi pri nas. Kritični in zabavni teksti odražajo poglede skupine na dogajanje okrog njih in čvrsto pripadnost okolju, v katerem živijo in delujejo, tj. Pivki. Z zaenkrat še zadnjo ploščo so ponovno jasno pokazali svoje poglede na slovensko glasbeno sceno, saj je album atraktivnega videza, v leseno–kartonasti izvedbi, posnet na lastno snemalno opremo ter ročno natisnjen v Hiši kulture v Pivki. Skratka manufaktura, ki v slovenski glasbeni produkciji nima para, kot tudi ne sama glasba. Ana Pupedan se pripravlja na izdajo novega albuma, ki naj bi luč sveta ugledal še letos.
BULDOGI
Prvi koncert je skupina odigrala 21. oktobra 1979 v Celju, kjer je pod delovnim naslovom »Ni milosti za dolgočasne klovne« nastopila ob Janiju Kovačiču, Parafih, Problemih in drugih aktualnih pank zasedbah. Kmalu za tem se je v Študentskem naselju v Rožni dolini na promocijskem koncertu reške skupine Paraf predstavila še ljubljanskemu občinstvu. Sledilo je več kot petdeset koncertov po Sloveniji in Jugoslaviji, za kar je skrbel njihov menedžer Peter Barbarič. Poleg nastopa na Novem Rocku, ki je takrat veljal za svetilnik jugoslovanske rockovske avantgarde, je treba omeniti še nastop na hrvaškem festivalu YURM in festivalu Omladina v Subotici.
Skupina je zanimiva tudi zaradi svoje menjajoče se postave, saj ni menjala le članov, ampak so se ti pogosto menjali na inštrumentih v okviru zasedbe. Blaž Grm, ki je kasneje postal bobnar številnih slovenskih zasedb, danes tudi trenutno precej izpostavljene Sladcore, je kot član Buldogov igral kar tri inštrumente, in sicer kitaro, bobne in klaviature. Poleg Grma je v zasedbi svoje zgodnje odrske ure gulil tudi Maček, kasneje član 2227 in Very Used Artists.
Skupina je na takratni ljubljanski punk sceni veljala za mladostno, včasih preveč naivno in celo šminkersko. Fantje so bili resda mladi, a po svojem zvoku tudi precej drugačni, saj so že zgodaj v punk vpletali pop estetiko, ki je kasneje postala znana kot "novi val". Razpad zasedbe je sledil konec leta 1982, ko so ostali brez prostora za vaje ter izmenoma odhajali na služenje vojaškega roka. Po 27 letih pa se znova vračajo, čemur bomo priča tudi na Prešernovem trgu 9. maja.
BRATKO BIBIČ & MADLEYS
Bratko Bibič se rodi leta 1957 v Ljubljani, od leta 1973 pa kot avtor, komponist in izvajalec igra v različnih domačih in mednarodnih ansamblih ter solističnih projektih. Je eden od prvih avtorjev in izvajalcev v Evropi, ki je harmoniko kot instrument emancipiral iz polja množično industrijskih in domačijskih stereotipov. Glasbeni skupini Begnagrad, katere ustanovitelj, poglavitni avtor in tudi izvajalec/interpret glasbe je bil, je bilo nedavno dano priznanje, da je bila v 70. in 80. letih »ena od pionirskih skupin pri nastajanju svetovne glasbe« (»one of pioneers of World Music«, Swiss Music Info No. 3, May 1996).
V različnih, a ne številnih glasbenih skupinah in samostojno kot solist je nastopil skupno na več sto koncertnih in festivalskih nastopih doma (Slovenija, bivša Jugoslavija) in (večinoma) v tujini: Italija, Švica, Avstrija, Nizozemska, Nemčija, Francija, Belgija, Finska, Švedska, Češkoslovaška, Kanada, ZDA in drugod.
Solo CD plošča »Bratko Bibič & The Madleys« je bila nominirana za nagrado nemške glasbene kritike 1996 v kategoriji World Music, znotraj domače in mednarodne kritike pa je doživela brez izjeme pozitiven odziv. CD plošča »Accordion Tribe« (1998) je zasedla 6. mesto na evropski lestvici World Music (marec 1998). Glasbo Bratka Bibiča je izjemno težko opisati z besedami. S svojimi projekti za klavirsko harmoniko namreč dviguje inštrument nad glasbene zvrsti, tradicionalno »določene« za harmoniko. Na inštrumentu veliko improvizira in išče nove zmožnosti. Bratko Bibič ostaja prva harmonika domače scene in dokazuje, da je harmonika odličen inštrument, če jo le znaš dobro uporabiti in nosiš v sebi zanimive glasbene ideje. Bratko nedvomno jih.
Kje: Metelkova mesto in Tovarna Rog
Kdaj: 09.05. ob 01.00
Brezplačni koncertni after v ljubljanskem alternativnem klubovju Roga in Metelkove, ki bo ponudil izbor zasedb, ki so zaznamovale prvo devetletko Klubskega Maratona. Jutro potem čakamo v glasbeni družbi DJ ReŠetalcev, nato javno občujemo naprej …
Tovarna Rog:
SALAMANDRA SALAMANDRA
Ste sploh lahko pričakovali, da boste v ušesa prejeli godbo, ki je v svoji osnovi dedič zvočnih avantgard, a očiščena pretiranih intelektualnih podtonov in togih konceptualnih not? Godbo, ki se z obilico hudomušnosti prepušča spontanemu drncu, v katerem ne manjka bizarnih prekopicevanj žanrskih prvin in slušnih zavajanj? Godbo, ki hodi v enakomernem koraku s podobnimi glasbenimi umotvori podtalnega značaja v tujini, skratka godbo sodobnega značaja, ki pa v sebi nosi preveč izbranih stranpoti, da bi ji rekli trend? Dobrodošli v glasbeno eksperimentalni cirkus Salamandra Salamandra! Salamandra Salamandra obujajo vtise preteklosti v spoju s sodobnostjo, vznesenost psihedeličnih kozmičnih improvizacij šestdesetih s spogledovanjem v sodobnost razdrobljenih folk vsebin. Leta 2004 so nastopili na Klubskem maratonu, od tedaj posneli tri plošče, zadnjo z legendarnim pesnikom, glasbenikom, vsestranskim umetnikom Ivom Volaričem- Feom. Člani zasedbe so aktivni tudi kot organizatorji festivala v Čadrgu (Tabor narave in glasbe Čadrg) in z vodenjem lastne založbe Čadrg Records, v kateri izdajajo lastne plošče, projekte in njim sorodne zasedbe...
CRAZED FARMERS
Prihajajo iz leta 3452. Izklop čustev na njih ni deloval. Skrivali so jih v kanalizaciji tistega časa, kjer smo pred dobrimi osmimi leti spoznali glasbo preteklosti. Našli so letak FV Festival 2000 in naredili časovni stroj. Pot jim je skoraj preprečila časovna policija.
Prvi stik s sedanjostjo so bili pobesneli kmetje, saj so pristali sredi koruzne njive nekje na Gorenjskem. Navdušeni nad dejstvom, da so prvič srečali čustva tudi pri drugih ljudeh, so se z njimi poistovetili. Band je dobil ime Crazed Farmers. Prispeli so na Kersnikovo in odkrili, da so prišli v leto 2002. Na srečo je FV Festival potekal tudi to leto. Hipnotizirali so Moniko in poleg koncerta jim je dala še ključe prostora za vaje. Tam tudi živijo.
Začeli so orati po slovenski klubski sceni. V KUD-u France Prešeren, Orto baru, Ravnah na Koroškem, Vrhniki, Sežani, Mariboru, Rock Otočcu 2003, Exitu 2005, Trnfestu 2005, Kranju, Sovodnju in drugih krajih so se merili v porivanju kombija, urili v hitrostnem polaganju žic in utrjevali psihofizično kondicijo s prenašanjem težkih predmetov. Da pa vaje niso bile preveč duhamorne, so poskrbeli dobri ljudje iz združb, ki so se imenovale: ZEKE, Butthole Surfers, Hanson Brothers, The Bell Rays, Psycho Path, Archie Bronson Outfit, Oko, Slon in Sadež, Salamandra Salamandra ... Priznajo, da si nekaj imen niso zapomnili.
Ker so vsi okoli njih mahali s posnetki, so se odločili tudi sami ujeti zvočni zapis. Prvič so maja 2004 obiskali Super Sonik Rekord Studio Jurki in v 14 dneh posneli 32 okusnih komadov, od katerih jih je 21 uspelo priti čez oddelek za nadzor kvalitete in na prvenec "First Crop". V drugo so hoteli svoje znanje obogatiti in so k sodelovanju povabili mojstra konzerviranja garažnih pridelkov Tima Kerra. V treh dneh je v studiu Jork iz sadik zraslo 16 plodov. Zgoščeni in konzervirani so v prodaji. Konzerve nosijo napis »Because«. Kmalu pa bo skonzerviran že njihov tretji pridelek, ki so ga v preteklih mesecih posneli v studijih Radia Študent.
Gala hala:
ŠKM BANDA
Štefan Kovač - Marko banda iz Prekmurja se z dvema kitarama, basom in bobni poda na dolg pohod za lokalnim partizanskim junakom Štefanom Kovačem - Markom, po katerem si nadene tudi ime. Na svoji poti raziskujejo prostrano panonsko ravnico in jo z nojzerskimi prijemi, mestoma pa tudi z funky, jazz in hard core vložki spreminjajo v prijetno gričasto pokrajino. Njihov korak je večinoma mehek in sanjav. A zgodi se tudi, da mu tempo določi nenadna in silovita dinamičnost, ki za seboj pusti majhno, skoraj neopazno razdejanje. Začetki Štefan Kovač-Marko bande segajo v leto 2000, ko so se sedanji člani prvič zbrali v eni izmed beltinških garaž. Po nekaj koncertih ter prihodih in odhodih članov se je (do)končno oblikoval kvartet, ki si je nadel ime po lokalnem junaku, Štefanu Kovaču-Marku. ŠKM banda je v preteklih letih našla in izoblikovala svojstven glasbeni stil. Instrumentalna fuzija rocka, jazza, funka, noisa in hardcora s postrockovskimi zameti, ki jo ustvarjata dve prepletajoči se kitari na eni ter nabasano zbobnana ritem sekcija na drugi strani, v poslušalcu zbudi se tako represirano čustvo in ga popelje na potovanje čez zasanjano reko Muro, preko poljan prekmurske ravnice vse do markeče njive z ven štrlečim »auspuhom«. Beltinski kvartet ima za sabo koncerte tako na festivalnih kot tudi klubskih odrih po Sloveniji. Med drugim so dvakrat nastopili na enem večjih alternativnih slovenskih festivalov - Te Mikka in bili leta 2005 izbrani na Klubski maraton Radia Študent, kjer so dodobra prečesali slovensko klubovje. Konec leta 2005 je pri založbi God Bless This Mess records izšel prvenec »Patentat«, ki je bil uvrščen med deseterico najboljših albumov leta po izbiri tako poslušalcev kot strokovne žirije Radia Študent. Leto 2007 je bilo za ŠKM bando pestro, zanimivo in predvsem balkansko obarvano, saj so kar trikrat gostovali v državah nekdanje Jugoslavije; aprila se je zgodila prva Balkan turneja, oktobra se druga, vmes pa so na povabilo Marka Breclja nastopili v beograjskem Domu Omladine. ŠKM-jevci so nastopili tudi na številnih poletnih festivalih, med drugim na Mladininem odru Festivala Lent, ČadrgFestu, TrnjeFestu in pa festivalu Koperground. ŠKM banda sodi pod okrilje založbe God Bless This Mess, pri kateri so 29. februarja 2008 izdali nov album »Šamar-Janka«, prav tako pa so člani združenja Prekmurje Noise Conspiracy.
SPHERICUBE
Malo je v Sloveniji glasbenih skupin, ki gredo v svojem ustvarjanju v korak z najbolj kreativnimi in inovativnimi sodobnimi svetovnimi glasbenimi tokovi in raziskovanji. Ena izmed njih je gotovo banda izredno mladih, a zvočno že presenetljivo zrelih glasbenih navdušencev iz Prekmurja. Sphericube ponotranjajo ter avtorsko izvirno gnetejo t. i. post rock idiome. Njihov zvok je poln iskrivosti, melanholične melodičnosti, bogatih zvočnih sfer in valujoče energije, ki razgibano prehaja med umirjenimi momenti, uravnoteženimi prehodi, izredno ritmično plesnostjo in ekstatičnimi izbruhi. Sphericube so eni izmed znanilcev nove slovenske izjemno obetavne, sveže in neodvisne rockovske generacije. Tako smo o Sphericube pisali v l. 2004, ko so nastopili na Klubskem maratonu. Vmes so fantje nastopili na vseh pomembnejših domačih koncertnih odrih, si ustvarili ime tudi v tujini, sodelovali na Young Gunz Tour-u in posneli ploščo »Jugda«, ki je izšla s prvo tiskano verzijo glasbenega mesečnika RSQ in požela kritiško hvalo pri nas in širše. Člani kolektiva Prekmurje Noise Conspiracy so svojo melanholično, atmosfersko glasbo na meji otožnosti na plošči oplemenitili z vokalom, ki njihovo glasbo pelje rahlo izven ustaljenih poti post rocka.
VALTERAP
»Delam to stvar že kar en par let, hodim svojo pot z vso močjo besed.
Jaz predstavljam nov rod, ker mam drugačen pogled na ta svet,
moja smer je zahod, zdaj pa probaj razumet.
Solkan sem kjer sem, in je prou, da se sliši dober flow v tej nori hiši, da se zruši slika raperja debila …«.
Valterap!, prostodušni MC iz Solkana, je skupaj z goriškim sodrugom Kingom začel rušiti sliko reperja debila že na Radyoyovi kompilaciji »Pet minut slave«, od takrat pa je v prostem slogu popestril še marsikatero hip hop zborovanje. L. 2007 je izdal samostojni prvenec »Malotmatomanemona«, v lanskem letu pa skupaj s Samom Borisom in Ičom Lombagom odmeven komad Dežela, ki je izšel skupaj s število Časopisa za kritiko znanosti.
Menza pri koritu:
INTIMN FRIZURN
Ljubljanska zasedba z neopredeljenim glasbenim slogom, ki temelji na nekakšni fuziji psihedeličnega rock jazza, z začimbami iz jamajške in domače balkanske glasbene kuharske knjige, je postala del ljubljanskega koncertnega vsakdana. Kvartet je s počasnimi, a zanesljivimi koraki svoj stil in glasbeni izraz dopolnjeval kar nekaj let, nakar pa se jim je pridružil še klaviaturist, ki je zapolnil ščepec navideznega manka. Eksperimentalen fusion nas spravlja v samosvoja doživetja, ki ne temeljijo na repetitivnih kiticah in strogo začrtanih okvirih, temveč med kiticami ponujajo veliko pestrega dogajanja, kateremu vokalist nemalokrat dodaja še zvok kazuja. Glasba nas vodi v svoj svet, ki z nekaterimi dodatki rhodes klaviatur ter mnogimi nepričakovanimi in dobro uigranimi prehodi tvorijo samosvojo atmosfersko celoto glasbenega izražanja. Karizmatičnost vokalista, eksperimentalnost klaviaturista, dobro uigrana ritem sekcija ter izleti v občasne kitarske odisejade pa nam ponujajo obaro, v kateri vsaka sestavina najde svoje mesto. Intimn Frizurn so posneli prvenec »Kokos Kokos Presenta«. Lansko leto jih je po nastopu v Budimpešti in turneji po Franciji zapustil pevec, zasedba pa bo EKSKLUZIVNO(!!!) za Radio Študent tokrat nastopila z gostujočimi grli, med katerima bosta tudi N\\\'Toko (Moveknowledgement) in Burger (Corkscrew) …
CANCEL
Ljubljanska skupina Cancel je že od svojih začetkov leta 1998 ena izmed vodilnih slovenskih posadk na križarjenju med urbanimi zvoki hip hopa in metala. V prvotni posadki treh instrumentalistov in treh vokalistov so si oder delili skupaj s Public Enemy (Hala Tivoli, 1999) ter z Voodoo Popeyem (K4, 1999), sami pa osvojili oder in publiko Trnfesta ter ujeli Bumerang 2000 za novince leta. V vmesnem obdobju je njihov mikrofon postajal vse bolj osamljen, leta 2002 pa so Cancel stopili na plano z novim vokalistom in novimi materiali – z našpičenimi socialno kritičnimi besedili dokazujejo, da je lahko slovenščina še kako ostra in učinkovita, zrelo instrumentacijo, ki spretno krmari med umirjenim hip hopom in razdraženim metalom, pa še dodatno brusi odlična produkcija Petra Penka. Artikulirana in kontrolirana urbana nervoza z razlogom! Ponovno delujoči, ostri, nabrušeni in žagajoči!!!
Gromka:
DICKLESS TRACY
Dickless Tracy so nastali leta 1997 natančneje avgusta, prvi člani so bili Cepo (kitara), Tegla (bobni); njihov prvi demo se imenuje »The First Chapter«, poleti pa spoznajo D.J-a, ki se ponudi za igranje basa. Leta 1999, natančneje junija, posnamejo svojih 18 komadov na CD »The New Domination«. Nekje jeseni 2001 pa jim po dolgem nagovarjanju in prosjačenju končno uspe nagovoriti ex-kitarista blasfemičnih punkerjev Deratizator Ageeja, da se jim pridruži. Dickless Tracy trenutno šteje 3 člane, ki pa niso \\\'dickless\\\'. Eden najbolj upornih, lucidnih, duhovitih in ostro kritičnih podtalnih bendov pri nas! Bend predstavlja še sveži album »Halls Of Sickness«, ki je te dni izšel pri On Parole.
Igrajo tudi TRUE (Hr), TNT (Slo) in BAKA YARO (Slo)
Ch0:
WE CAN'T SLEEP AT NIGHT
Mlada trboveljska zasedba We Can\\\'t Sleep At Night je od leta 2005 naprej prekrižarila slovensko klubovje ter bila v letu 2006 del klubske karavane Radia Študent, v sklopu katere so potrdili status zasedbe, ki s svojim brezskrbnim pristopom zmore razgibati glave in telesa obiskovalk in obiskovalcev njihovih koncertov – »domišljen nastop in suverena izvedba sta bila z roko v roki z nepretecioznim mladostniškim elanom, ki je šprical z odra v polno Menzo pri koritu,« je o njihovem nastopu na finalu Klubskega maratona zapisal Igor Bašin.
Njihov prvenec je izšel lani pri neodvisni založbi Kapa Records – na njem je zabeleženih 13 skladb; od »patriotsko« naravnane Chain me, preko Trigger happy tanks - kjer je lekcije iz igranja surf kitare delil edini gost na plošči, Robi Biloderič iz kultnih Bitch Boys - pa do dobro preverjenih »uniči glasilke« No offense ter diskoidno zaokroženih Tm T Dm in Blokish. Album žanje kritiške hvalospeve, saj gre za eno redkih zasedb pri nas, ki se dotika sodobnih smernic v polju neodvisnega rocka, ki danes na široko nagovarja predvsem mlajšo generacijo. Zato ne čudi, da so si We Can\\\'t Sleep At Night svojo bazo poslušalcev že zagotovili tudi v tujini, kjer so njihovi nastopi čedalje številčnejši. Med drugim so že nastopali tudi na italijanskih, hrvaških in srbskih odrih. Pravkar so z srbsko skupino Petrol opravili obsežno ex-yu turnejo in izdali novo ploščo, naslovljeno »Dej še kazga zbudte pa ga sabo vzamte« …
CARNAVAL
Carnaval so vrhunski, počasi se kotaleč, zapohan in z emocijami nabit rockerski kolektiv na sledi bendom, kot so Kyuss, Queens Of the Stone Age in Karma To Burn. Zametki zasedbe segajo še v čas zasedbe Pussy Finger. Trojica se opira na psihedelično pogojeno izročilo stoner rocka s skrajno surovim zvokom, ki se odlično vklaplja v zasanjane in nepredvidljive vokalne izpade in povsem nekonvencionalno strukturo komadov. Po dveh odličnih demo izdajah studijske kakovosti (čeprav sta bili posneti v vadbenem prostoru) je čas za širšo koncertno predstavitev. Prav živi nastopi so najmočnejše orožje zasedbe Carnaval, na obzorju pa je tudi studijski prvenec, ki bo prepričal marsikaterega rokerskega sladokusca!
Za Radio Študent
