V torek, 3. junija bodo v Križankah v Ljubljani nastopili Queens Of The Stone Age. Prihajajo ravno ob pravem casu, na vrhuncu svoje ustvarjalne moci in kot pionirji novega vala v svetovnem rocku, ki ga je New Musical Express poimenoval "nova rock revolucija". Obicajno v zacetku junija ni visokih temperatur, ampak letos bo zelo vroce in ce parafraziramo naslov njihovega prvega hita, bi za njihov prihajajoci nastop lahko dejali: FEEL GOOD HIT OF THE YEAR!
Po razdoru nepozabne cetverice sredi devetdesetih smo se seveda sprasevali: Ali sploh obstaja zivljenje po Kyuss? Prihodnost ni bila videti sanjska, in morda nas je zato toliko bolj predramila realnost, ki je sledila. Opuscene sanje so zopet resnicnost postale, z njimi pa tudi vera v glasbo in njene tvorce. Odresitev je prišla nepricakovano, v obliki skupine Queens Of The Stone Age, kjer so se srecali trije patroni iz Kyuss: kitarist in poslej tudi pevec Josh Homme (z vmesnim postankom v Screaming Trees), bobnar Alfredo Hernandez ter basist iz zgodnje dobe tega kulta, Nick Oliveri (ki se je medtem utrjeval pri punkerjih Dwarves). Z istoimenskim prvencem so nam Queens Of The Stone Age predocili, da ne zelijo ponavljati starih vrednot. Kyuss so bili s svojim pescenim stonerskim bluesom kakopak izvrstna retrogarda, QOTSA pa so preje avantgarda, navkljub nalasc Â"kremenckastemuÂ" nazivu. Ohranili so nekdanji zvok, spremenili pa so strategijo. V komade so vnesli manj omoticne zamegljenosti in arhaizmov, poudarili so dinamiko, reducirali zgradbo; stvar je izzvenela bolj gibko in jedrnato. Cudaski kitarski prebliski, nenavadni ritmi, namenska repeticija ter Joshev mili glas so se zlili v drugacen odsev hard rocka, ki je pravo vrednost pokazal sele po nekajkratnem zauzitju. Naslednik Rated R je plenil ze v prvo. Plosca ni servirala le znamenitega citata Nicotine, Valium, Vicodin, Marijuana, Ecstasy And Alchol iz otvoritvene Feel Good Hit Of The Summer, postala je alternativna uspesnica lata 2000, a to se ni vse. Iznajdljivi QOTSA so k Rated R pristopili s taktiko "prehodnega doma"; zasedba je namrec variirala iz pesmi v pesem. Slisimo lahko Marka Lanegana in Barreta Martina (oba Screaming Trees), Roba Halforda (Judas Priest), Peta Stahla (Earthlings), Davea Catchinga itn., vsekakor pa ni mogel manjkati obilni "master of reality"" Chris Goss (obcudovali smo ga pred leti na velenjski Kunigundi), dolgoletni sopotnik puscavskega krdela, ki je album produciral skupaj z Joshem. Kljub pisani druscini in raznolikosti vsebine album ne ucinkuje razcepljeno, ampak je povsem zaokrozen, povezan, slozen. Moderni rock je redkokdaj deloval tako poslusljivo in eksperimentalno obenem. Najbrz ni treba posebej omenjati, da so z drugim albumom QOTSA pristali na vseh vecjih odrih ter festivalih (npr. Ozzfest, Rock In Rio). Edina stalna zastopnika, torej trdno ogrodje benda, rdecelasec Homme in obriti bradac Oliveri, sta na lanski Songs For The Deaf v osnovno postavo pritegnila bobnarja Davea Grohla iz Foo Fighters in ze kar pridruzenega pevca Lanegana, ceprav kopica gostujocih pomocnikov tudi tokrat ni bila izvzeta (mdr. so prisostvovali clani skupin The Dwarves, Ween, A Perfect Circle, Eleven, Amen). Vpadajoca posebnost plosce so gotovo iskrive napovedi oz. komentarji radijskih didzejev med posameznimi komadi, kar samo prica v prid idejnosti nepredvidljivih QOTSA. Raznolika zvocna ponudba s Songs For The Deaf se razteza od kricecega hard cora, viharnega rocka, strasljivih balad, pa vse do cudovitih pop melodij, vendar bend vseskozi kaze izrazito samosvoj slog in prepoznavnost (lep primer je uvodni, nalezljivi single No One Knows). Postopek rednega vpeljevanja glasbenih gostov (studijskih rosad) in poseganje po sirokem obsegu rockovske algebre sta nedvomno vzroka, da glasba kalifornijske zdruzbe ostaja neopredeljiva, presenetljiva in venomer znova razburljiva.
QOTSA so drzni arhitekti sodobnega rocka, ki postavljajo glasbene normative sedanjosti, pa najsi gre za after-stoner ali robot-rock (kot mu sami pravijo). Velja zapisati se to, da Josh ze dlje opravlja (in upravlja) psihedelicne avanture z izbranimi somisljeniki v periodicnem projektu Desert Sessions (tik pred zdajci je prav tako njegova zadnja pogruntacija Eagles Of Death Metal, ki naj bi izsla pri njegovi zalozbi Rekords Rekords), Oliveri pa se tudi ze vraca z odklonom Mondo Generator pri Ipecac Recordings.
2003 Robstoni
Zasedba:
JOSH HOMME - kitara, vokal
NICK OLIVERI - bas, vokal
MARK LANEGAN - vokal
TROY VAN LEEUWEN - kitara
JOEY CASTILLO - bobni
Diskografija QOTSA: albumi
Queens of the Stone Age (Loosegroove Records, 1998)
Rated R (Interscope - Multimedia, 2000 )
Songs for the Deaf (Interscope - Multimedia, 2002)
