Le kdo ne prepozna njihovih hitov - eksistenčno naravnanega Losing My Religion, empatičnega Everybody Hurts in kultnega Man on the Moon? Na naših tleh zopet pričakujemo zvezde alter-rocka, opevane R.E.M.! Govorice, da prihajajo so se bliskovito razširile po vseh mogočih kanalih (prvi pa smo novico objavili na ŽVPL-u), karte za januarski koncert se že prodajajo po bolšjakih. Seveda po iskanih, "zbirateljskih" cenah.
Band, ki nosi nenavadno ime je začel svojo odisejado v zvezni državi Georgia, pod imenom Twisted Kites. Leta 1980 so zmaji že nastopali po opuščenih cerkvah, mogoče so prav tam dobili navdih za svoje legendarno ime - R.E.M. ali Rapid Eye Movement, kakor so psihologi poimenovali fazo spanja, v kateri se naše oči nezadržno obračajo in dobesedno producirajo sanje.
Glasbeni kritiki jih z zlatimi črkami vpisujejo v knjigo glasbenih slogov kot prve, ki so po post-punku zapisali novo gibanje imenovano alternative rock. Alternative rock je bil blagoslovljen z MTV-jem in masovno video produkcijo.
In res so R.E.M. že od nekdaj lebdeli med realnostjo in sanjami - predvsem v zadnjih letih, ko je Michael Stipe iskal navdihe v azijskih filozofijah, predvsem v budizmu.
Prvi album Chronic Town iz leta 1982 še ni naletel na večji odziv, že leto kasneje pa izdajo Murmur, ki je vseboval tudi legendarno Radio Free Europe. Rolling Stone je proglasil Murmur za album leta 1983.
Leta 1987, s petim albumom Document in pesmijo The One I Love dobijo prvo MTV nagrado za najboljši spot leta. Kasneje to postane praksa, saj največ nagrad prejmejo prav na tej famozni glasbeni tv postaji. Leta 1989 postane izdani album Green njihov prvi zlati album. Veliki hit s tega albuma postane Shiny Happy People, evforičen in optimističen folk rock komad, ki se je marsikomu vtisnil v spomin s pripadajočim videom.
Še večji uspeh je dosegel Losing My Religion, ki je postal neuradna himna generacije X. Losing My Religion postane pesem leta, dobi tudi Grammya. Naslednji album Automatic for the People (1992) rodi naslednji hit Man on the Moon, kateremu sledi še Everybody Hurts.
Leta 1994 ustvarijo album Monster, ki je iniciiral svetovno turnejo po 6-letnem odmoru. Seveda zapolnijo stadione po vsem svetu. Istega leta zboli bobnar Bill Berry, ki mora zaradi možganske anevrizme na operacijo. Kmalu okreva in band nadaljuje s turnejo. Zdravstvene težave se nadaljujejo. Na operacijski mizi se znajde še bas kitarist Mills, prav kmalu tudi Stipe.
Dve leti pozneje nastane New Adventures in Hi-Fi, album dobi vse pohvale vendar leto kasneje band izgubi bobnarja - Billa Berrya. Bill se odloči za upokojitev in mirno življenje na kmetiji, daleč od rockerskega blšča in bede.
Leta 1998 ugleda luč album Up ki je vidno drugačen zaradi Berryeve odsotnosti- bolj nostalgično surferski, bolj umirjen, veliko bolj eksperimentalen. Daysleeper postane hit tega zlatega albuma. Na tej turneji tudi obiščejo Slovenijo, natančneje dvorano Bonifika v Kopru. Michael Stipe se spozna z našim "narodnim herojem" Vladom Kreslinom, skupaj spijeta par kozarčkov naših najboljših vin in se zelo dobro razumeta.
Leta 2001 sledi album Reveal. Prav istega leta se zgodi septembrski dogodek v New Yorku. Leta 2003 posnamejo protivojno pesem The Final Straw, ki kritizira ameriški napad na Irak, istega leta sledi še The best of 1988-2003. Letošnji album Around the Sun je obeležil prvi singel Leaving New York, ki nadaljuje protivojno tematiko in obenem odpira novo svetovno turnejo. Vmesna postaja Ljubljana Hala Tivoli - 17. Januar.
Če vas ne bo v tivolski Hali, boste zamudili ene največjih živečih glasbenih legend našega časa. Njihova glasba je obeležila zlato dobo alternativnega rocka devetdesetih, njihova besedila so se vtisnila v kolektivno podzavest. Nič čudnega - pričakujemo band, ki je transformiral celo underground.
