V Kinodvoru se bo 5. januarja ob 20.10 otvorila retrospektiva sodobnega japonskega filma, ki bo trajala vse tja do 13. januarja. Ogledali si boste lahko filme, ki so nekako zaznamovali sodobno japonsko filmsko produkcijo. Skrakta ogled je obvezen za vse, ki sami sebi pravijo filmofili.
Retrospektiva je bila pripravljena v sodelovanju z Japonskim veleposlaništvom na Dunaju in The Japan Fundation. Več o filmih si lahko preberete spodaj.
Indija Koromandija (Kinyu Hametsu Nippon: Togenkyo no Hitobito/Shangri-la)
Japonska, 2002, 35mm, barvni, 1.85, stereo, 104', ap
o filmu
Na robu Osake stoji majhna tiskarna in njen lastnik Umemoto živi mirno življenje s svojo družino. Naenkrat mir zmoti bankrot podjetja Uwazoko-ya, ki zdaj tiskarni ne more odplačati dolgov. Umemoto odhiti k direktorju propadlega podjetja, a ta se za njegove prošnje ne zmeni. Umemoto tako izgubi denar in dom in brezupno tava po mestu. Pod mostom reke Yodogawe je skupnost za brezdomce z imenom Indija Koromandija. Bivšega morilca, "vaškega poglavarja", ki se spozna na ekonomijo, vsi ?vaščani? visoko cenijo. Pod njegovo zaščito živijo svobodno in udobno (in snažno!). A nekega dne mir nenadoma zmotijo tone industrijskih odpadkov, ki jih nezakonito odvržejo na vas. Sčasoma se tudi Umemoto pridruži vaški skupnosti, Indiji Koromandiji. Pod vodstvom poglavarja se Umemoto in ostali vaščani odločijo za maščevanje hudobnim velikim podjetjem. Igra denarja se začne!
Japonski kralj šoka se je uspešno lotil sončne, širokim množicam všečne komedije, ki jo je ustvaril v sodelovanju z uspešnim avtorjem stripov in romanopiscem Yujijem Aokijem (ta je svoj strip Naniwa Kinyu-do prodal v več kot 10 000 000 izvodih). Film je prvi, posnet po pisčevem romanu, ki temelji na avtobiografski zgodbi.
Labirint sanj (Yume no Ginga/Labyrinth of Dreams)
Japonska, 1996, 35mm, čb, 1.85, stereo, 90', ap
o filmu
Film se odvija v pusti pokrajini blizu velikega mesta pred desetimi leti in več, ko je bila služba avtobusne sprevodnice ena najbolj priljubljenih karier mladih deklet, Tomiko pa se zdi takšno življenje dolgočasno in enolično. Nekega dne se podjetju pridruži nov voznik Niitaka. Vse Tomikine prijateljice se zaljubijo v prijetnega mladeniča, Tomiko pa ima zadržke. Njena najboljša prijateljica je nekoč delala z Niitakom in se z njim tudi zaročila. A umrla je v skrivnostni avtomobilski nesreči - in za volanom je bil Niitaka. Ker se je Tomiko zaobljubila, da bo maščevala smrt prijateljice, se tudi ona začne zanimati za skrivnostnega Niitako ...
Lairint sanj je eden tistih redkih filmov, v katerih sta forma in vsebina nerazdružljivi. Posnet je v brezhibni črno-beli tehniki, subtilna glasba ostaja v ozadju, a ustvarja neprijetno ozračje. Ceste, avtobusi, uniforme in celo vreme so prav toliko pomembni kakor liki. Film postaja proti koncu vse bolj napet, a ostane predvsem fantazijski ?labirint sanj?.
-Labirint sanj Ishiija Soga je čudovita črno-bela pripoved o vozniku avtobusa in sprevodnici, ki brzita proti dvojnemu samomoru. Film prav gotovo signalizira povratek japonskega art-filma.? Noah Cowan, Filmmaker Magazine
-Prve filme sem ustvaril med letoma 1980 in 1983. Pravim jim ?punkerski filmi?. Mnogim so bili všeč in na njih temelji tudi moja javna podoba, zato me ljudje vidijo kot ?punkerskega režiserja?. Vendar sem se po teh filmih hotel lotiti drugačnega izziva in tudi poznejšim investitorjem punkerski slog ni preveč ugajal ... To sta torej razloga, da so moji filmi zdaj drugačni.? Ishii Sogo
Vodni fantje (Waterboys)
Japonska, 2001, 35mm, barvni, 1.85, stereo, 91', ap
o filmu
Na srednji šoli Tadano poučevanju plavanja ne kaže dobro. Ne čistijo bazena in plavalno moštvo ima le enega člana, Suzukija. Igralci košarke že sprašujejo, ali bi lahko bazen uporabljali za ribolov. Tudi ko se na fantovski šoli pojavi prelepa učiteljica plavanja z načrtom, da bo ustvarila najboljše moštvo v sinhronem plavanju v državi, se prijavi le pet srednje dobrih plavalcev. Ko mora nenadoma na porodniški dopust, se zdi, da je plavalno moštvo obsojeno na propad. A kakor se za športne filme spodobi, moštvo pod udarom žaljivk sošolcev, pod pritiskom izpitov in ob očitnem pomanjkanju talenta le raste in postaja vse močnejše. Na srečo jih podpira nori trener in skupina travestitov.
Prelepo posneta komedija s čudovitim ritmom in prikladno ljubkimi, pogosto nerodnimi najstniki. Nenavadno, a zgodba temelji na resničnih dogodkih. Poleg tega ? kar se pri filmu, v katerem se dečki sprehajajo v kar se da oprijetih kopalkah, verjetno nikomur ne bo zdelo nenavadno ? je med vrsticami mogoče razbrati dobršno mero namigovanj na homoseksualnost. Japonska srednješolska komedija je poklon Ester Williams, vztrajnosti in oprijetim kopalkam!
-Prijetna pripoved se zdi mestoma prenapolnjena s prismojenimi dogodki in ekscentričnimi dodatki, kakršni so na primer travestitski navijači. A razoroži nas pogost smeh, pristno ljubki fantje in njihove bazenske plesne točke, ki barvito, poletno komedijo pripeljejo do srečnega konca.?
David Rooney, Variety
-Ko sem postavil film o fantih in športu v popolnoma prismojen kontekst, sem izločil predvidljive elemente tekmovanja, poguma in vztrajnosti ter tako ustvaril nekaj skoraj povsem absurdnega.? Yaguchi Shinobu
-Ljudje mi pogosto rečejo, da je verjetno zelo težko in stresno ustvarjati filme, zato moram početi nekaj, da se osvobodim stresa. A jaz nisem prav nič pod stresom. Zame je največje veselje, da lahko ustvarjam filme, za katere resnično verjamem, da so zanimivi in zabavni ...? Yaguchi Shinobu
Devet duš (Nine Souls)
Japonska, 2003, 35mm, barvni, 120', ap
o filmu
Devet zapornikov skozi luknjo v tleh pobegne iz samotnega zapora. Sortiment zgub, psihopatov, profesionalnih kriminalcev, sumljivih poslovnežev in pritlikavec ukradejo avtobus in pobegnejo v šolo blizu gore Fuji, kjer je spravljen kup denarja. Na poti proti zakladu možje, polni pričakovanja in strahu, živopisno oživljajo spomine. A ko pridejo do plena, najdejo le ...
Mojstrsko delo čiste kinetične energije, nadrealističnih podob, grobega humorja, ekscentričnih likov in poganjajoče viže, zaigrane na kitaro ... Toshiaki Toyoda razkrije edinstveno in nepozabno vizijo ter se izkaže za pomemben filmski talent.
-Odkar sem v filmskem poslu, si želim posneti film o pobegu iz zapora. Na neki način je to pobeg od mojih zablokiranih občutij, družbe in samega sebe.? Toshiaki Toyoda
Hotel Hibiskus (Hoteru Haibisukasu/Hotel Hibiscus)
Japonska, 2002, 35mm, barvni, stereo, 90', ap
o filmu
V hotelu Hibiskus imajo za goste le eno sobo. Tam devetletna Mieko srečno živi s svojim očetom, mamo, babico, polbratom in polsestro. Nekega dne, ko se vrača iz šole, Mieko reši najstnika Notojimo, ki postane edini gost hotela. Mieko dneve preživlja tako, da s sošolci išče ?gozdno vilo Kijimuno?. Mama in polsestra odideta v Ameriko, da bi se srečali s sestrinim pravim očetom, in pustita Mieko zelo zaposleno v hotelu, saj mora kuhati in pospravljati. Ko očetu nese pismo v sadovnjak ananasov, kjer oče dela, sreča nenavadnega starega moža, ki si pravi ?starec Kijimuna?. Sreča tudi deklico, ki ji je podobna kot jajce jajcu. Dekličine poletne počitnice so polne zelo raznolikih izkušenj.
Hotel hibiskus izzove gledalca, da razmisli o naravi otroške sreče, ki je v današnjih urbanih okoljih tako težko opredeljiva, in raziskuje univerzalne tematike otroštva in družine.
-Hotel Hibiskus je izjemno veder film, ki mestoma spominja na nekatere ledeno hladne trenutke filmov Takeshija Kitana, in obenem praznovanje otroške brezbrižnosti, ki spominja na dela Hayaa Miyazakija. /?/ Nastopi igralcev so do zadnjega izjemni in, kadar morajo biti, drzni. V filmu tako rekoč ni žalostnih in resnobnih trenutkov, saj si prizadeva ujeti nedolžnost in lahkomiselnost nekega poletja.? Iz kataloga filmskega festivala v Bangkoku
Posebna nagrada žirije, Tokyo, 2002, posebna omemba, Hong Kong, 2003
Napravi po svoje ali se ustreli!, 2. del: Pobeg (Katte ni shiyagare! Dasshutu keikaku/Suit yourself or shoot yourself, Part 2: The Escape)
Japonska, 1996, 35 mm, barvni, 80', ap
o filmu
Tokrat junaka Yujija in Kosakuja šef yakuz pošlje raziskat razmerje svoje ljubke hčere in njenega skrivnostnega fanta. Uspe jima posneti fotografije, s katerih je razvidno, da je zveza globoka, zato prejmeta nagrado dveh milijonov jenov. A fant pred yakuzami pobegne in se skrije pri Yujiju in Kosakuju. Ker v resnici ne znata biti kruta, mu, sicer nejevoljno, pomagata pobegniti v Avstralijo.
Napravi po svoje ali se ustreli!, 4. del: Igra za denar (Katte ni shiyagare! Gyakuten keikaku/Suit yourself or shoot yourself", Part 4: The Gamble)
Japonska, 1996, 35mm, barvni, 80', ap
o filmu
Tokrat se Yuji zaljubi v dekle, ki dela v prodajalni s tobakom in katere oče je nor na konjske dirke. Ker Yuji ve, da dekle študira angleščino, ji poskuša podariti denar za študij na Havajih. A njegov ceneni posel žal ni dovolj donosen, povrh vsega pa denar tudi zaigra. Kakšna sreča, da se pri Yujiju pojavi član yakuze z veliko torbo denarja. Ker mora gangster denar predati svojemu šefu, Yuji igra nevarno igro ?
-Posnamem približno tri filme na leto. Sem preprosto uren ustvarjalec filmov. Ponavadi snemam od dva do štiri tedne. Na Japonskem tudi ni veliko denarja, namenjenega snemanju filmov, zato je težko preživeti, če posnameš le en film letno.? Kiyoshi Kurosawa
Knockout (Dotsuitarunen)
Japonska, 1989, 35mm, barvni, Vista Vision, 90', ap
o filmu
Eiji Adachi, ki že od otroštva sanja, da bi postal boksar, doseže svoj cilj in postane prvak. A svoj naziv kmalu izgubi v borbi z Eaglom Tomodo. Še huje, težka poškodba ga prisili v upokojitev. Jezno zapusti telovadnico, v kateri je leta in leta treniral, in s partnerjem, bogatim ljubiteljem boksa, odpre svojo. Na začetku mu gre zelo dobro, nekega dne pa se pojavi moški srednjih let, ki se ponudi za trenerja. Makio Sajima je bivši prvak polsrednje kategorije in Adachi ga vzame v službo. Vendar učenci kmalu začnejo zapuščati telovadnico, ker ne prenesejo Adachijevega avtokratskega in nasilnega vedenja. Resni?na težava je seveda v tem, da Eiji ne more pozabiti zvena zvonca in ho?e še vedno boksati tudi sam. Po dolgotrajnem razmišljanju se odlo?i, da se bo vrnil na boksarsko prizoriš?e.
-Režiser lu?a svoje protagoniste po kadrih z neprisiljenostjo, vredno svojega strahovalskega, vše?nega protagonista. Film je zabaven in prav ni? prenapihnjen.? Chris Fujiwara, Boston Phoenix
?Ko začnem pisati scenarij, začnem s svojimi ob?utji, zato ve?ina mojih filmov temelji na osebnih izkušnjah. Razmišljam o svojem otroštvu, o preteklosti. Moji scenariji ve?inoma temeljijo na osebnih izkušnjah in spominih, ki pa jih ne postavim naravnost v film; uporabim jih kot namig pri pisanju. /.../ Ko sem bil najstnik, je bilo okoli mene polno nasilja. Pogosto sem se razburil in razjezil, vendar se sam nisem zatekal k nasilju. Morda bi mi ugajalo, ?e bi znal nasilje izražati drugače, a sem se vedno potegnil vase ... Mogo?e pa je ustvarjanje filmov na?in, da si dam duška, da se znebim stresa, ki se ves ?as nalaga!? Junji Sakamoto
Ranjeni angeli (Orokamono: Kizu darake no tenshi/Scarred Angels/Battered Angels)
Japonska, 1997, 35 mm, barvni, 1.85, stereo, 118', ap
r Junji Sakamoto s Shoichi Maruyama f Norimichi Kasamatsu g Takayuki Inoue i Etsushi Toyokawa, Kuroudo Maki, Tomoyo Harada, Kimiko Yo, Tomokazu Miura, Ryudo Uzaki, Tetta Sugimoto
o filmu
Hisasi izgubi edini vir zaslužka, a vseeno živi prijetno in lagodno življenje. Nekega dne v supermarketu, kjer pogosto krade, slu?ajno spozna Chikako, gospodinjo z ?lepljivimi prsti?. Hisashi sprejme posel ? nalogo, da poiš?e Chikakinega sina, ki je pobegnil od doma. Sina Masaruja kmalu najde, a ta bi raje ostal s Hisashijem, kakor da bi odšel nazaj domov. Masaru se naseli v Hisashijevo življenje, se iz njega nor?uje in ga goljufa. S?asoma skupaj pripravita rop in pobegneta. V bežnih trenutkih pobega se med ?trapastima tipoma? razvije posebno ob?utje prijateljstva ?
Film, ki nadaljuje popularni filmski serial, se odvija v Tokiu, v urbanem okolju; to je tudi prva tematika, ki se je je režiser lotil na svoji ustvarjalni poti. Junji Sakamoto je režiral tudi predhodni film seriala. V filmu izjemno prikaže življenje ?trapastih tipov?, odpadnikov družbe, ki instinktivno vesta, kaj je zanju najbolje, pa naj bo to moda ali življenjski slog. Liki v filmu mo?no verjamejo v svoj na?in življenja ? prav o?arljivi in ljubki so.
-Videl sem veliko filmov in mislim, da so name mo?no vplivali ? režiserji in filmi. A ko sem sam postal režiser, sem se odlo?il poiskati svoj lastni slog. Ne morem re?i, da so na moje delo vplivali drugi režiserji ? na primer Akira Kurosawa. Hotel sem iznajti svoj slog.? Junji Sakamoto
