v petek, 10. aprila, se v klubu Gromka na Metelkovi prvič pri nas predstavlja četvero improviziranih nojz projektov – oziroma, bolje rečeno, kar projektilov – ki gredo v najnovejšo, “postmikrovalovno” generacijo minimalističnega DIY pristopa k zvočnim/hrupnim subverzijam na robu zgoraj omenjenih žanrov.
V gosteh sta člana skupine The Skaters Spencer Clark in James Ferraro, ki bosta izvedla svoji solistični deli "Monopoly Child Star Searchers" in "Nuke Survivor", ameriška glasbenica in performerka P.A.R.A. in belgijski Dolphins Into The Future. Protagoniste združuje neagresiven, anti-modernističen pristop k dediščini nojza oziroma nasploh k eksperimentalni lo-fi subkulturi. Pripominjamo, da tovrstnih muzik v tehle krajih ne slišimo prav pogosto, če sploh!
The Skaters prevprašujeta osamljene, velikokrat nesmiselne zvoke nedoločenih višin in barv. Kakor številne sodobne skupine z ameriškega zahodnega obrežja (Pocahaunted, Grouper, Sun Araw, Yellow Swans, itn.) se tudi onadva gibljeta na vmesnem prostoru med nojzom in psihedelijo in svoj inovativen pristop usmerjata od maskuline agresije proti nežnejšim, ritualnim, pogostoma tudi klavstrofobičnim zvočnim prostorom. Njuno gradivo (do sedaj predstavljeno že na več ko 20 albumih!) je zvočni svet starih magnetofonskih trakov, z njim pa se podajata k arheologiji do zdaj neodkritih glasbenih svetov.
LaBanna Bly svoj glasbeno-performativni projekt P.A.R.A. (=Pre-Atlantean Ritual Artifacts) opisuje kot regresiven trans h globinski psihični strukturi starodavnih nativnih ritualov. Z njenim fluidnim materialom se muzike prežmejo s totemsko telesno stilizacijo in na plano pritegnejo univerzalno vez med staroselskim matriarhatnim arhetipom umetnice-zdravilke in širjav, raznolikosti sodobnih subkultur, s tem da se razprto podajo v svet globaliziranega vsakdanjika.
Izolacionizem in post-humanistični aspekt označujeta tudi snovanje Belgijca Lievena Martensa in njegovo delo Dolphins Into The Future. Kakor namiguje že naslov, se lahko v položaju umetnika, ki se skriva za zvočno strukturo svoje amorfne snovi, pokaže marsikateri hibrid med delfinsko in človeško pojavnostjo.
Morda smo iz navedka mešanice "žanrov" pod nazivi nastopajočih dolžni prevesti vsaj izraz drone – v bistvu ga namreč pozna tudi tukajšnja glasbena dediščina in ponj ni treba k škotskim dudam, na Javo ali Japonsko. Preden so zavladale koncertne citre, denimo, smo namreč poznali ljudsko glasbilo bordunske citre, pri katerih se osnovni ton (bordun), vztrajno igran po praznih strunah kakor trans zbujajoča stalnica vleče skoz skladbo (lepe primerke za to imamo v Reziji).
Vstopnina: 3 €
Za Gromko
