The Supersuckers, ki bodo v ponedeljek, 15.11., nastopili v Kud-u France Prešeren v Ljubljani, so posebej zanimiva in dragocena atrakcija na garažni rock'n'roll punk sceni.
Zabavljaški in udarni, pa tudi umirjeni in subtilni, predvsem v svojih odličnih country eskapadah. Bend so leta 1988 v Tucsonu v Arizoni ustanovili srednješolski prijatelji Eddie Spaghetti (s pravim imenom Edward Carlyle Daly III, bas, vokal), Ron Heathman (kitara), Dan "Thunder" Bolton (kitara), Dancing Eagle (s pravim imenom Dan Seigal, bobni) in Eric Martin (vokal).
Kakšno leto so nastopali pod imenom Black Supersuckers (po nekem pornografskem romanu) potem pa so se preselili v Seattle, kjer je bilo, kot pravijo, podnebje bolj primerno za nošenje usnjenih jaken. Zasedba se je skrčila na četverico - pevec skupine je postal Eddie Spaghetti, prav tako tudi ime benda ? postali so The Supersuckers in posneli nekaj singlov, ki so bili leta 1992 zbrani in izdani na njihovi veliki plošči The Songs All Sound the Same.
Istega leta so podpisali pogodbo z založbo Sub Pop in izdali svojo prvo pravo ploščo The Smoke of Hell (ploščo je sproduciral mojster Jack Endino). Na tej plošči najdemo tudi eno njihovih najbolj znanih pesmi Coattail Rider. Plošča je bila odlična, čeprav šele priprava na njihov še boljši drugi album La Mano Cornuda, ki je izšel leta 1994 in jih dokončno in čvrsto ustoličil na vrhu rock'n'roll punka (naj omenimo samo komada Creepy Jackalope Eye in She's My Bitch, ki sta za mnoge še vedno njihova najboljša!).
Po tej plošči je bend začasno zapustil Ron Heathman (klasične težave z zasvojenostjo), tako da so Supersuckers svojo naslednjo ploščo The Sacrilicious Sounds of the Supersuckers posneli z Rickom Simsom (ex Didjits, zdaj Gaza Strippers). Plošča je bila verjetno tudi zaradi tega precej drugačna od prejšnjih, kljub nekaterim hit komadom, ki sodijo v ožjo Supersuckers zbirko (npr. Born With a Tail).
Ron Heatman se je hitro postavil nazaj na noge in sodeloval že na njihovem naslednjem, leta 1997 izdanem albumu Must've Been High, totalnem izletu v country vode (kot gost se na plošči pojavi celo Willie Nelson). Plošča je izšla sočasno z EP, ki so ga posneli z ikono novodobnega countryja Stevom Earlom.
Njihova naslednja, spet bolj ?klasična? in hrupna rock'n'roll plošča The Evil Powers of Rock'nRoll je bila izdana leta 1999 pri manjši založbi Twenty14.com, istega leta pa je Sub Pop izdal ploščo How the Supersuckers Became the Greatest Rock and Roll Band In the World (27 komadov iz obdobja, ki so ga Supersuckers preživeli pri Sub Popu).
Seveda so poleg naštetih plošč Supersuckers posneli še zavidljivo količino singlov in EPjev ter sodelovali na množici skupnih (split) in kompilacijskih ploščah.
Zaradi splošnega nezadovoljstva, predvsem pa zaradi polomije, ki so jo doživeli z založbo Interscope, za katero so posneli pa nikoli izdali ploščo, so Supersuckers leta 2002 ustanovili svojo založbo Mid Fi in jo otvorili z izdajo plošče Must've Been Live - živimi posnetk njihove country inkarnacije.
Tej plošči je v lanskem letu sledil še njihov trši in povsem rockerski studijski album Motherfuckers Be Trippin'. Po izidu te plošče je bend zapustil dogoletni bobnar Dan Seigal, ki ga je nadomestil Mike Musburger.
Mimogrede, nekaj tega kar lahko pričakujete na ljubljanskem nastopu Supersuckers, ste lahko že okusili pred tremi leti, ko sta v Kudu nastopila Eddie Spaghetti in Ron Heathman, kot akustični duo.
