V četrtek, 20. novembra, bo v KUDu France Prešeren v Ljubljani nastopil Trevor Watts Celebration Band. Čeprav je bil zlom imperija posledica za politično in geopolitično katastrofo Velike Britanije, se je na ustvarjalni umetniški strani nesreča pretvorila v neprecenljiv glasbeni dar.
Z imigracijami iz južne in vzhodne Azije ter iz Karibov in Afrike so bile angleškim glasbenikom predstavljene neskončne širjave melodij, ritmov in različnih zgradb. Medtem ko so Ameriko v šestdesetih letih prejšnjega stoletja po eni strani pretresali John Coltrane and Albert Ayler, po drugi strani pa psihadeličen rock, so se čez Atlantik vzporedno dogajale številne glasbene novosti in s tem napredki.
Saksofonist, skladatelj in vodja zasedb Trevor Watts je eden izmed čudovitih umetnikov, katerih delo je predvsem cenjeno med tistimi, ki popolnoma zanemarjajo natančno opredeljevanje glasbenih kategorij. Če je karkoli konsistenčnega v zvezi z Wattsovo glasbeno kariero, potem je vsekakor na prvem mestu sledenje svoji lastni muzi. V poznih 50-ih letih prejšnjega stoletja je Trevor Watts skupaj s tolkalcem (sedaj že pokojnim) Johnom Stevensom in trobentačem Paulom Rutherfordom pripomogel k razdelitvi takrat nasprotujoče si instrumentalne etike, ki je karakterizirala britansko svobodno improvzacijo zadnjih 35 let. Dolga leta je Trevor Watts brusil in sestavljal prvine značilnih ritmov afriških bobnov, jazzovske rahločutnosti ter proste improvizacije v integriran in uveljavljen umetniški slog, ki so ga nekateri imenovali minimalističen. Toda z antiminimalističnega vidika so Trevor Watts & The Celebration Band jazzovski umetniki, ki izvajajo veliko bolj radostno in celo slavilno glasbo kot je mehansko ponavljanje osnovalcev minimalizma. Za navideznim minimalizmom se skriva kompleksna poliritmija, kontrapunktično nizanje melodičnih glasbil, ki usklajeno in z natančnostjo ustvarjajo zapleteno glasbeno sestavljanko.
Moire Drum Orchestra, morda Watsova najbolj znana skupina poleg legendarnih Spontaneous Music Ensemble in Amalgam, je z ustvarjanjem svoje glasbe razširjala meje te izvirne vizije. Rdeča nit zasedbe Moire, ki jo je že večkrat predstavil občinstvu v Sloveniji, je njegova velika ljubezen in povezanost z afriško glasbo, ravno tako glavnim virom navdiha za Reicha in druge minimaliste, ki s Trevorjem Wattsom in The Celebration Band postaja močna in trajna. Watts nastopa z isto 8-člansko zasedbo ( 2 tenor saksofona, 2 alto saksofona, bass in električno kitaro, bobni in tolkali) s katero je leta 2001 posnel in izdal album z naslovom Celebration Band (Arc) in s katero se je tudi že predstavil na 43. Jazz Festivalu Ljubljana z odličnim koncertom v Križankah. Odmeve čistih harmonij in melodij od mestnega jazza Južne Afrike do gnawa ritmov Maroka, izlivajoče se iz štirih saksofonov, predvsem prek ozadja kompleksnih poliritmov tolkal, bobnov, djarabouka, djembe in maroškega tabla, slišimo prek vse celine. Vendar, kjer se je Moire razvil v medij za improvizacije v prostem teku Wattsa in basista Colina McKenzieja, se The Celebration Band vedno bolj nagiba k kompoziciji, s strukturami, ki v skorajda enaki meri izzovejo ples in izvabljajo trans.
