Če obstaja bend na svetu, ki uteleša pojem rap-metala, potem je to gotovo losangeleški kolektiv Body Count, katerega je nekaj desetletij nazaj s svojimi soborci osnoval raperski norec, Ice T.
Ko so Body Count, ki so do zdaj zamenjali večino članov (nekateri so preminili zaradi bolezni, drugi kot žrtve spopadov tolp - in ne, to ni šala niti ni patetični poskus, da bi se pritegnila pozornost poslušalcev), v začetku devetdesetih posneli zloglasni EP Copkiller, je meja dobrega okusa in iskrenih čustev bila premaknjena precej visoko.
Bend je opeval maščevanje policajem na najbolj krut način, pa tudi ostale pesmi (ena od njih, Body Count, se je pojavila že na Ice-T-jevem albumu O. G. Original Gangster) ne zaostajajo v pikrosti, brutalnosti in seveda drznosti. Bend je ponudil hitre ritme, mastne riffe in seveda besedila, ki so popolnoma odsevala bend, ki prihaja iz enega najhujših predelov v L. A.-ju, South Centrala.
Body Count so osvojili svet z albumoma Body Count in Born Dead. V času, ko je Los Angeles gorel zaradi rasnih nemirov, ko se je zdelo, da je post-hladnovojna Amerika dokončno našla svoj pravi, grdi obraz, so Body Count peli o zatiranju, nemožnosti razvoja manjšin, peli so o smrti najbližjih, o prevarah in iluzijah. Okrepljeni z gruvom, dobrimi riffi in seveda besedili brez primere so osvajali srca podobnomislečih povsod po svetu. Z albumom Violent Demise: The Last Days so morda pokazali malce bolj vsakdanji, mirnejši obraz, a še vedno ravno prav Body Count, da ste ostali brez besed, preden vas je 'opalil šamar'.
Bend je ostal svojevrsten kult - nikoli niso sklepali kompromisa, nikoli si niso dovolili, da bi jim kdo drug diktiral, kaj naj počnejo, kako naj igrajo in o čem naj pojejo. Pridobili so si tako sledilce kot sovražnike, v vsakem slučaju pa so si na obeh straneh pridobili enormno spoštovanje. V vsakem slučaju, svet bi brez Body Count bil precej drugačen. In če se vam zdi, da je sodelovanje Anthrax in Public Enemy postavilo zvočne temelje združitvi rapa in metala, so Body Count to še nadgradili z bolj iskrenim izrazom in seveda z besedili, ki jih niste mogli preseči. Letos so se vrnili z albumom Manslaughter, zasedbi pa se je kot kitarist pridružil Juan Of The Dead, oziroma kultni thrash metal bojevnik Juan Garcia, ki ga publika v metal sceni pozna kot pomembnega akterja zasedb Agent Steel ter Evil Dead. In če ste jih prvič in zadnjič do zdaj videli leta 1997 v ljubljanskem Tivoliju, ali pa, če jih morda sploh še niste videli, potem si na koledarju s črno lobanjo označite 7. junij 2015, saj bodo Veseli Dihurčki in ŠKUC Ropot pripeljali kultno zasedbo v Križanke.
