16. festival Druga godba se bo nadaljeval s švedskim triom Triakel in domačimi Volkfolk ter Lazonta. Ljubitelji malce drugačne godbe bodo po Khaledu spet prišli na svoj račun. V sobotni koncert pa se bo v okviru Off Godbe (ob 20.30) predstavila tudi zasedba Terrafolk.
Volk Folk je družinska glasbena skupina, ki nadaljuje glasbeno izročilo pevcev in godcev domačega kraja in okolice. Pri izvedbah poskušajo biti dovolj blizu izvirni zvočni podobi Brkinov, Reške doline in Zgornje Pivke. Z godčestvom so se ukvarjali tudi njihovi predniki. Skupino sestavljajo šestnajstletna hči Nina, ki igra oprekelj (brano) in diatonično harmoniko (plonarco), desetletni sin Gregor, ki igra violino (škant ali violin) in boben (buben), ter oče Romeo, ki igra kontrabas (vjelk škant), kitaro in okarino. Ko zapojejo štiriglasno, se jim pridruži še mama Vanda. Pogosteje nastopajo šele v zadnjih dveh letih, predvsem na kulturnih prireditvah, njihovo glasbo so nekajkrat slišali tudi radijski poslušalci.
Vokalno-instrumentalni trio Lazonta (nekdaj Istrijanske mužikante) je skupina, ki goji in posreduje istrsko glasbeno izročilo. To izročilo je shranjeno v nekaterih zapisih s konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja. V spominih ga še hranijo prebivalci istrskega polotoka. Ti so zanesljiv in bogat vir informacij. Iskanja so osredotočena na severozahodno Istro, ki je zemljepisno zajeta med Trstom in reko Mirno. Na tem ozemlju je še vedno živa in prisotna instrumentalna glasba. Izvajali so jo na porokah, v času pusta, na raznih plesnih zabavah, na naborih, ko so odpravljali mlade fante v vojsko. Poslušali so jo v mestih, predmestjih, na vaseh. Danes je postala miljenec manjšega števila poslušalcev, je prijetna za uho in ne obremenjuje.
Člani skupine Triakel so Emma Härdelin (tudi v skupini Garmarana), Kjell-Erik Eriksson in Janne Strömstedt (oba tudi v skupini Hoven Droven). Kar nekaj časa je preteklo, preden je skupina dobila ime. Triakel je v jämtlandskem narečju švedščine izraz za vrsto sladkega črnega korena. Kjell-Erik pravi, da je ime prišlo samo od sebe, ob nenadnem preblisku, tudi ker se število članov skupine rima na "tri" (v švedščini). Njihova glasba je "razpoloženjsko črna in Emma je sladka". Od tod simbolika ... in ime.
Glasba skupine Triakel počasi pripelje do vrelišča s hkratnim obvladovanjem čustvene nabitosti. Aranžmaji so osredotočeni na Emmin glas, ki je center njihovega zvoka. Glasbena dela večinoma temeljijo na tradicionalnih pesmih iz Jämtlanda, časovno pa zajemajo obdobje od preloma 20. stoletja ali pa še od prej. Nadgrajena so z izbiro različnih slogov iz drugih predelov Švedske. Skupina je izraz hrepenenja članov po preprosti glasbi. Njihov debitantski album Triakel je bil posnet februarja 1998.
Spored Druge godbe najdete na strani dogodki ali na uradni strani prireditve.
za Drugo godbo
