Če niste zadnjih par let preživeli zaprti v zidanici ob svojem domačem cvičku, v sosednjem pajzlu pred že šestim kozarcem enega-in-istega razdrečenega piva ali finem lounge baru vihajoč nos nad vsemi, ki si ne morejo privoščiti 30+ starega konjaka, ste verjetno slišali, da se okoli vas dogaja prava pivovarska revolucija.
Craft beer, craft brew, hophead, microbrew so le nekatere izmed trenutnih buzzwordov, ki pričajo o revitalizaciji proizvajanja in uživanja piva, kot je še nismo videli. Revolucija, ki se je začela prav tam, kjer jo bi najmanj pričakovali – v ZDA (če ste mislili, da je Bud najboljše, kar imajo ponuditi, ste se pošteno, pošteno zmotili) – se je razširila po celem svetu in se počasi širi tudi v Slovenijo. Craft oz. obrtne pivovarne se trudijo v monopoliziran, s povprečnimi izdelki prežet pivovarski trg vpeljati malo zdrave, kakovostnejše, okusnejše in »karakternejše« konkurence. Naveličani medlih korporativnih okusov si ti pivovarji želijo variti pivo, ki ima karakter, ki ima zgodbo.
In tako se je tudi v naši pivovarski deželi zgodilo, da so se našli posamezniki, ki so želeli malo raznolikosti. Vsekakor, Slovenci smo veliki ljubitelji piva, radi si privoščimo kozarec ali šest hladnega dobrega zelenga ali rdečega, odvisno od lokalne opitosti. Znamo seči tudi po kakšnih bavarskih in čeških pivih, vendar pa se tu zgodba ponavadi konča. Domače pivovarstvo je bilo vezano na lokalne picerije in gostilne, pa tudi tukaj so se pivski mojstri držali območja udobja. Craft pivovarstvo nas sili ven iz tega območja.
2. Ljubljanski festival piva, ki so ga organizirali vodje razvoja pivogurmanstva društvo Golding (društvo za promocijo in dvig kulture pitja piva), Patrick's Irish pub in Gas Station bar, je dokazal, koliko pravzaprav so nas Slovence samo v zadnjem letu uspeli prepričati, da poskusimo kaj novega. Če je bil lanskoletni festival več ali manj skorajda sindikalno srečanje »beer geekov«, je bil letošnji pravi hot-spot, »the place to be(er)«. Po organizaciji sodeč, so organizatorji tako velik obisk tudi pričakovali.
13. stojnic, od uvoznikov, pridelovalcev hmelja, do domačih in tujih pivovarjev, je nadebudnim pivoljubcem ponujalo več kot 100 vrst piva, ki jih je možno razdeliti na skoraj toliko kategorij in podkategorij, kot vino. Ameriški Pale Ale, India Pale Ale, Ovseni Stout, Dimljeni Porter, Dimljeni Märzen, kostanjevo in medeno pivo, belgijski Blonde, Dubbel in Tripel, pšenično pivo ipd. so le nekateri izmed stilov, ki so obiskovalcem burili borbončice in domišljijo. Med uvozniki, ki skrbijo za vedno bolj pestro ponudbo v naših trgovinah, so se nam predstavili GreGor, trgovina Pivoljub, BeerPro, trgovina Gama in Za popen't pivoteka, med domačimi pivovarji, prozivajalci ciderja in hmelja pa so svoje umetnije ponujali Pivovarna Vizir, Pivovarna Carniola, HopSi, Adam Cider, Human Fish Brewery in Pivovarna Bevog.
Ker je bil namen festivala dvig zavedanja in kulture pitja piva, je bilo pivo postreženo v steklenih kozarcih in v manjših količinah, za osveževanje borbončic in hidracijo je bila na voljo brezplačna voda, organizatorji in drugi sodelujoči pa so tudi nagovorili zbrane in z njimi delili svoje izkušnje in poglede na hitro razvijujočo se sceno. Da se je kultura pitja piva zares dvignila, je pokazalo dejstvo, da je festival, kljub pričetku ob 13. uri, potekal normalno, brez izgredov, brez pogumnih dokazovanj inteligentnih presežkov, brez teorij vesoljnega stvarstva ter brez pijanih izpovedi ljubezni in neumrljivega prijateljstva.
Pivo je lahko vsestranska pijača, ki jo pijemo ob različnih priložnostih in ob različnih jedeh - lahko rečemo tudi, da se za vsako grlo pivo vari. Slovenci smo zelo razgledani, kar se tiče vina. Vsaj delček tega entuziazma namenite pivovarski kulturi, prijetno boste presenečeni. Predvsem pa: »dobri ljudje pijejo dobro pivo«. Privoščite si dobro pivo.
