Zaradi časovne stiske smo se v Cerkno odpravili šele v soboto, kar smo kasneje seveda jako obžalovali, vendar izpiti so pač izpiti. Vožnja je bila nadvse prijetna, saj šoferju ovinki po slikoviti soteski nudijo obilo zabave (potnikom pa verjetno dosti manj), poleg tega pa nam je celo pot sijalo pozno popoldansko sonce.
Na kraju dogodka smo se vkampirali, pojedli sendviče in odprli prvi liter vina, skratka vzdušje je bilo nadvse primerno. Ker smo vsi trije udeleženci bolj plitkih žepov, so se nam nasmeški malček sfižili ob pogledu na cenik, vendar smo po treznem razmisleku prišli do zaključka, da 2500 SIT le ni tako veliko, če upoštevamo, koliko glasbenikov se je tisti večer (in noč) zvrstilo na odru. Močno dvomim, da sta organizatorja imela kaj prida zaslužka od celotne zadeve. Tako so razumljive tudi cene hrane in pijače, poleg tega so bili kalamari baje res odlični in vredni svoje cene. Edino kar gre zameriti organizatorjem je, da ni nikjer pisalo, da bo treba plačati še 500 SIT na noč za kampiranje. To nam je dokončno oklestilo že tako borni proračun.
Glede na to, da sem zgolj ljubitelj in ne poznavalec jazza, ne bom kaj prida razpredal o glasbi, ki smo jo imeli priložnost slišati ta večer. Predvsem me je presenetil razkorak med Big Band RTV Slovenija, ki so sicer precej popestrili prej že preveč retro repertoar z bolj divjimi in ušesom privlačnejšimi melodijami, tako so s svojimi Hunskimi hrbti poželi buren aplavz in vsesplošno odobravanje, in Triom Brötzmann-Hano-L'di, ki je dobesedno napadel z divjim, ultra hitrim in frudi eksperimentalnim jazzom. Mednarodni trio je dobesedno žgal kake tričert ure in prav tako udarno kot je pričel, tudi zaključil svoj nastop. Nič bisa, nič poslavljanja, nič priklanjanja in mahanja publiki, zadnjih nekaj hitrih in močnih udarcev po bobnih v sozvočju s predirljivimi piski saksofona in že jih ni več na odru, tako da nastala tišina dobesedno moti ušesa. Celoten nastop je bil neprekinjen od začetka pa do konca in o silovitem naporu je pričal pravi steber dima iz premočenega hrbta japonskega bobnarja. Pred RTV-jevci je nastopil Igor Bezget v spremstvu Zlatka Kavčiča, Igorja Lumperta, Bruna Cessellija in Aresa Tavolazzija. Predstavili so projekt Five Dimensions, ki je za moje pojme nadvse prijeten in poslušljiv ter sploh zapo.
Žal nam vreme naslednji dan ni omogočalo poležavanja na soncu, saj se je le to skrilo za oblaki. Tako smo se odpravili h Gabrijelu na res odlično kavo in nato, navdušeni nad prijetno prekinitvijo mestne monotonosti, po ovinkih proti Ljubljani.