Te dni oz. ta vikend so se v Ajdovščini spraševali, kdo je živ in kdo je mrtev? V tamkajšnjem klubu Jutro je namreč potekal dvodnevni festival z zgoraj omenjenim naslovom, na katerem se je dalo videti, kaj imajo pokazati slovenske hard core skupine in njihovi gostje iz tujine. Pri tem je izbor obsegal tako novejše smeri znotraj te zvrsti, kot tudi njihove korenine.
S štajerskega konca, točneje iz Maribora, so skupaj s podporo prišli Curse Of Instinct, z modernejšim novo šolovskim hard corom, ki je v Ajdovščini tudi sicer kar precej prisoten. Obvezni so bili kričeči in prodorni vokali in emo vložki. Aktivno in energično so, ob podpori domače in ostale publike, kar zadovoljivo otvorili večer, proti koncu pa še poskrbeli za presenečenje in tako ob menjavi inštrumentov odigrali zaključek v spremenjeni postavi. Za njimi so iz sosednje Hrvaške prišli Clean, eni od nosilcev zagrebške emo scene. V svojem ponovnem nastopu so pokazali še dodatno nadgradnjo svojih emo korenin, tako da je prisotnih več kričečih delov, kar poskrbi za večjo intenzivnost koncerta, vmes pa je še vedno dovolj dvoglasnih melodičnih vokalov, ki vse skupaj umirjajo. Poleg samega nastopa med komadi še dodatno razlagajo svoja pozitivna sporočila, ki jih podajajo skozi besedila. Ohranjajo tudi svojo straight edge držo, a seveda strpno tudi do drugače mislečih ...
Povsem drugače oz. bolje rečeno - radikalno so nadaljevali domačini Fuck copyright, s totalno destruktivnim in naspidiranim koncertom, kjer je glasba drugotnega pomena oz. kulisa za izražanje idej, v glavnem neprizanesljivo kritiko človeškega vsakdana oz. ukalupljenja v vsakdanje življenje? Občasno se da iz njihovega repertoarja razbrati kak del priredbe tujih komadov, ki jih preigravajo ali pa še to ne spričo neusmiljenega divjanja članov benda, ki se odbijajo od vseh sten dvorane, če se že ravno ne valijo po tleh? Publika po eni strani le osuplo spremlja dogajanje, nekateri ga le vajeno in neprizadeto opazujejo, tretji pa se nad besedami in dejanji morda celo zamislijo.
Naslednji so se domačim navijačem predstavili Low Punch, nosilci old school hard core tradicije na primorskem. Še za odtenek hitrejši kot navadno in še bolj vešči živega nastopa so ta večer verjetno najbolj razvneli publiko ... Le ta je na momente tok koncerta začela jemati v svoje roke in ponesla člane benda pod strop dvorane, kar jih spričo vajenosti podobnega početja ni motilo oz. ni oviralo koncerta, ampak ga je naredilo le še bolj atraktivnega. Po zaključku s himno, povzeto po utlas Get Into The Pit, se je večer končal še s zadnjim bendom za to noč (napovedani Petrograd so bili zaradi bolezni odsotni) ... Zegota. Skupina je tako skozi svojo glasbo kot tudi skozi tiskane medije politično aktivna, pripada pa tudi aktivističnemu kolektivu Crimeth Inc. Glasbeno so zaokrožili večer z zmesjo komadov, v katerih se prepletajo na eni strani dolgi umirjeno uvodi, kjer si dajejo duška z instrumentalnimi varijacijami, ki potem preidejo v hitre in agresivne dele z divjimi kričečimi vokali. To jim daje določeno svojevrstnost pred drugimi, zraven pa spadajo še iskrena besedila od politično pa do osebno obarvanih. Tako se je prvi del/dan festivala končal, za nekatere pa še nadaljeval v sobotno noč.