Sobota, 30. oktober. Bil je večer, ki je obetal že preverjeno zvezdo, DJ Pateifea, znanega po tem, da mu vsakič znova uspe privabiti številno občinstvo, željno lahkotnejšega drum'n'bass-a, začinjenega z latinoameriškimi ritmi.
Ob našem prihodu je bila, kljub temu, da ni bilo mogoče kupiti karte, ki ne bi krila tudi dogodka naslednji dan, vrsta že kar kačje dolga, dvorana pa precej polna. Očitno je Slovenija lačna kruha in iger ne glede na ceno, ki jo mora za to plačati.
Za ogrevanje mase mladenk in gospodičev sta skrbela DJ-a Bugi in Massimo, ki jima je uspelo krepko podmazati pete obiskovalcev za prihajajočega heroja. Ko se je napetost približevala vrhuncu in ko je dvorana že dobesedno pokala po šivih, je za mešalke priplesal drobni Wagner Borges Ribeiro de Souza aka DJ Patife. Tokrat je bil njegov "partner in crime" Cleveland Watkiss. Angleški MC oziroma bolje rečeno vokalist se je s svojim petjem lepo vklopil v melodične komade, prihajajoče izpod prstov petindvajsetletnega brazilčana. Njuna fiesta je trajala kako uro in štirideset minut, skoznjo pa so se zvrstili vsi tisti komadi, ki so kljub dežavujskem vtisu, ali pa prav zaradi njega, razvneli dvorano do konca. Veni vidi vici, to je vse, kar bi lahko rekli za njun set, ob katerem sta očitno uživala tudi izvajalca sama. Po njuni zmagi sta se za mešalkami zvrstla še "veterana" Pier in JAMirko, ki sta ritem ponovno pospešila, hitrost beatov pa je naraščala vse do našega odhoda, ko nismo zmogli več.
Zelo pozitivno so presenetili v primerjavi z lanskim letom številni, lepo urejeni WC-ji z možnostjo osvežitve (tekoča voda!), ki je bila še kako potrebna. Za udobje obiskovalcev ni manjkala niti garderoba, šank pa je "deloval" kot se spodobi. Poskrbljeno je bilo tudi za vizualne užitke, temu so bili namenjene projekcije diapozitivov. Zaradi njih je človek na trenutke pomislil, da pleše v nekem drugem svetu. A ne za dolgo, saj so te prej ko slej na realna tla postavili različni "plesalci", ki jim je zmanjkovalo tal pod nogami. Takih tudi tokrat, kljub načeloma prijetni publiki, ni manjkalo.
Torej, sobota je bil še en večer, ko so bila naša pričakovanja, že skoraj klišejsko, dobro izpolnjena. Bil je večer, ki je ponudil obilo dobre muzike in pozitivnih vibracij. Večer, ko noge niso želele ostati pri miru. In hkrati večer, kateremu je (z)manjkalo samo svežega zraka.
Maruška
Foto: Muki
