Dolgo pričakovana sobota je končno prišla. K nam v goste sta tokrat prišla stari bobenbasnovski maček DJ Patife in njegov sodelavec MC Watkiss. DJ Patife nas je tokrat počastil že četrtič. Mnogi so se spraševali, zakaj zopet on. Razlogov je več. Promoviral je novo ploščo in predstavljal nove sadove. Kot vsak pravi DJ, bi vsakič moral pripraviti drugačen, prenovljen set in to je tudi storil. Malce slabše so se odrezali slovenski izvajalci.
Sprva je bila dvorana mračna in hladna, vendar so jo počasi ogreli novopečeni Place4bass Kru, nasledili pa Jamirko, Bugi, Pier in čisto na koncu Massimo. Ti so vse bolj spominjali na vsesplošno komercialo. Tudi Jamirko ni odvrtel komadov kot jih ponavadi. Večino je najbolj razgrel Pier, ki smo ga pogrešali že nekaj časa. Do enajstih se je bilo skoraj nemogoče prežarčiti v dvorano, saj je bila množica pred vrati neučakana. S časom je cena narasla in koncentracija ljudi se je malce sprostila, kar naenkrat pa je bil event ožigosan kot "razprodano".
Moja ocena ljudi, ki so se spravili v premajhno dvorano, je bila okrog 1000. Organizatorji takega navala vsekakor niso pričakovali. To kaže, da se za slovensko dnb sceno ogreva vedno več domačih. Glede na besede slovenskih DJjev in dolgoletnih drum'n'bass navdušencev pa se prevelike komercializiranosti ni treba bati. Običajni eventi v K4 in na Metelkovi, so tudi letos še vedno bolj slabo obiskani.
Ne vem zakaj, ampak pod imenom "brazilski dnb" sem jaz pričakovala čisto nekaj drugega. Vse je bilo bolj po Patifovo. Lahkotni ritmi, ki so spominjali na house, slišali smo tudi dejanske house remixe ter nov material. Uvod in zaključek se je skladal z vrhom, vendar je bilo vsekakor slišati premalo brazilskih zvokov. Za razliko od Roni Sizea, ko je gostoval v Zagrebu, kjer so izvajalca Zagrebčani mrko preslišali in bi lahko zadevi bolj rekli modna revija, so Slovenci navdušeno sprejeli "heroja" Patifa in pevca, ki je rimal, Clevelanda Watkissa, ter so dobesedno izgubili oblast nad seboj. Vse je migetalo, svetloba je bila ravno prava, da smo opazili zanimive in dobro pripravljene stenske vizualizacije ter žareče oči soplesalcev. MCjev žametni glas je očaral ženske in moške. Skupaj sta delovala kot res dober par, ni kaj.
Nastop sta zaključila okrog pol štirih in stežka smo sprejeli za mešalke Massima, ki nas je ohlajal tja do pol pete. Dvorana se še kar nekaj časa ni izpraznila ob odhodu vseh DJjev. Žal mi spet ni uspelo videti zelencev s place4bass kruja, vendar pa se RD.YO zopet zelo pompozno vrača na stara pota. Upajmo, da pripravljajo še kaj več takšnih presenečenj.
Organizacija je bila zmerna, če bi število kart omejili že prej, vendar pa bi mi tokrat počil film, če bi ga zopet zamudila. Lani je bilo namreč skoraj nemogoče iz BTCja priti do K4 v pol ure in smo ga marsikateri morali poslušati le skozi zazidana okna kletne diskoteke. Edino, kar nas je skrbelo že pred eventom, je bil prezračevalni sistem, ki zajema odprta vhodna vrata in predprostor. V predprostoru sta bila dva WCja z ogromnim obiskom, saj očitno skoraj nihče ni opazil, da je pred vhodom še množica veliko bolj čistih in nezasedenih kemičnih toalet.
Tabu je tudi modra barva. Ta je skupna skoraj vsem obiskovalcem. Ob sončnem vzhodu sem jo opazila na hlačah, čevljih in še kje, od kod pa se je vzela, mi še danes ni jasno. Šušlja se, da naj bi za to posebno priložnost, na novo prebarvali tla, zaradi izredne vročine in množice pa se je ta prilepila na naše oprave.
Po naporni noči bi se prilegel kakšen stolček ali kaj podobnega, za parkirišče pa bi človek moral imeti Jeepa. Resda dvorana ni namenjena koncertom in je bila to prva preizkušnja, ampak organizatorji so imeli dosti časa, da bi razmislili tudi o stvareh kot so garderoba, premična sedišča in pol metrske luže namesto dvometrske, na parkirišču. Drugič bo zagotovo bolje.
Mislim, da bi se skoraj vsi obiskovalci strinjali z mano, da se je povabilo izplačalo in da si bo Patifa vredno ogledati tudi petič.
foto: Domen Repnik
