Tudi tokrat prepričljiv in učinkovit. Festival breakbeat glasbe in hip hopa, ali enostavneje, nove plesne in rap glasbe, je s sinočnjim prvim nadaljevanjem še enkrat dokazal, da tudi najnovejši popularno-glasbeni vzorci še kako zanimajo domače občinstvo. Breakbeatnik je zares dobro izvedena in raznolika glasbena prireditev, ki kot kaže, postaja vsakoletna. Živopisna vsebinska paleta je kar 5 ur brez odmora razveseljevala vsaj 2.500 ljubiteljev, tako tistih raperskih oziroma značilno ritmizirano-govorečega uličnega žanra, kot tudi tiste, bolj subtilne in jazzovsko-popevkarske navdušence nad t.i. lomljeno ritmiko. Toda vseh teh ne v klubu, pač pa na velikem odru.
Breakbeatnik se je začel s priložnostno promocijo naše prve obsežne raperske kompilacije z naslovom Za narodov blagor, ki bo izšla oktobra, in nastopom mladih modernih uličnih pesnikov iz vseh koncev Slovenije. Na glavnem prizorišču pa so se nato zvrstili nastopi petih t.i. zvočnih sistemov, od katerih sta še posebej izstopala manjši, ki ga je vodil znani newyorški rap poet Jeru The Damaja in britanski z imenom Pressure Rise, ki je namesto elektronskega insturmentarija in gramofonov, muziciral s klasičnim električnimi instrumenti.
Nakako takole je svoje vtise s Breakbeatnika due strnil eden kako etabliranih glasbenih frustrirancev za jutranja poročila, v soboto ob 7. zjutraj na državnem radiju. U redu, se strinjam. Ne pozabit seveda še sound sisteme Smith & Mighty in Russian Percussion Tour z genialnim DJ Vadimom ter seveda tudi nadomestnega dvojca za odpovedana Diea in Dynamitea, nastopila sta namreč DJ Bailey in MC Moose. Tip se je malo zajebal pri oceni števila obiskovalcev. Če nas je bilo 2 jurja, nas je bilo še veliko. Toda to sploh ni bistveno. Veliko bolj pomembno je, da je festivalčič uspel, zdaj pa dokončno zares, konsolidirati vrste navdušencev na novogodbeno produkcijo. Vse je teklo zelo profi in ni hudič, da drugo letno ne bi bilo BB3. Če temu ne bo tako, bo kurac, še posebej ker se podobnih žurov tod okrog, tudi v bližnjih tujih logih, ne zgodi prav dosti.
Jesen bo še pestra. Ob prej omenjenem kompilejšnu 5 Minutes Of Fame (Bronxtarz, Nedotakljivi, Plan B, Ezy E, Da II Deuse, Pupi, ...) naj bi prav kmalu izšel še najmanj dve domači hip-hop plati. Eno bo prispeval Klemen Klemen drugo pa dvojec Garbage Enemy. To bo precej dober, slasten in pozitiven šus za mladež in tudi ne tako rosno mladež, ki v vedno večji meri zavestno konzumira hip-hop, zraven pa seveda še vse breakbeataške deritvate. U glavnem. Breakbeatnik 2 je uspel. V vseh pogledih. Še posebej dobra, dinamična in pisana je bila oprema odra in muzika je bila ves čas čisti balzam. Z večjo promocijo se lahko ta žurka spravi še na višji, boljši, bolj šminkerski na eni in še bolj deep undergroundarski nivo na drugi strani. Z nekaj bolj sistematične promocije pa se lahko na BB3 navabi še kaj tuje publike. Morda ne bi bilo slabo razmisliti tudi o terminskem premiku proti sredi septembra, saj je ta čas folk malo ziritiran zaradi bliskovitega konca počitnic in še bolj bliskovitega začetka sezonskih obveznosti.
Filing je bil dober in folk je bil zadovoljen! Kvabšerad ... !