Pa smo jih le dočakali. Po približno štirinajstletnem premoru so se v Slovenijo vrnili verjetno najbolj kontroverzni yu-rockerji Riblja Čorba. Bora se je uspel s svojimi provokacijami v preteklosti zameriti velikemu številu siceršnjih fenov in včerajšnji koncert je bilo možno razumeti tudi kot svojevrstno odkupovanje Bore slovenski in hrvaški publiki. Že takoj na začetku, takoj po uvodni Noevi Barki, nam je položil na srce, da "pustimo priče - važno je, da se družimo!"
Nekaj takega je bilo pričakovati, poleg tega pa je treba omeniti še preprosto dejstvo, da po štirinajstletni koncertni abstinenci na slovenski in hrvaški glasbeni sceni vsega ni moč nadoknaditi v enem večeru. Ampak Čorba je nadoknadila veliko. Resda niso odigrali prav vseh hitov (za to bi časovno potrebovali vsaj še en koncert), so jih pa kar precej.
Izpustili so npr. za mnoge težko pričakovan Neću da budem član mafije, odigrali pa Vetar duva, Ostani djubre do kraja, Dva dinara druže, Avionu slomiću ti krila, Dobro jutro itd. No, just for the record - kar se tiče člana mafije, smo ga imeli priliko slišati unplugged na tiskovki v pivnici Kra-Kra po koncertu. Precej je bilo tudi preigravanja nove plate, turneja je pač namenjena njeni promociji. Pa še malo promocije drugačne vrste.
V medijih so se nekateri novinarji v napovednikih pred koncertom spraševali, koga bosta pravzaprav ogrevali predskupini Delirium in Zaklonišče prepeva. Za Delirium ne vem, ker novinarjev iz meni neznanih razlogov med njihovim nastopom sploh niso spustili v Halo, ampak Zaklonišče prepeva pa so ogrevanje publike res dobro opravili! Potihem lahko priznam, da sem jih prej poznal le po imenu, kar pa očitno ni veljalo za ljudi v parterju, ker jih je kar pošteno natrgalo na vse odigrane komade! Torej kapo dol - bili so idealna predskupina za Čorbo! Pa nazaj k Čorbi.
Če gre verjeti naslednji zgodbici, ki sem jo včeraj slišal od sprva fotografske, kasneje pa še pivske kolegice, Bora zabrede v težave tudi, ko ima res dobre namene. In zdaj zgodbica. V letu 1980, v času umiranja kamerada Tita, je Čorba nekje v Jugi imela koncert. No, pa se je zgodilo, da jim je crknil ojačevalec in je Bora na odru v mikrofon izjavil: "Hej! Crko nam Maršal!" Pa je bila pizdarija tu!
Znalo bi se zgoditi, da bi zadevo vzeli za "verbalni delikt", kar bi lahko za Boro pomenilo zastonj počitnice na morju. Kakorkoli že, Bora je bil cel večer dobro razpoložen in med komadi stresal med nas nasty šale, ki, kot veste, v srbščini res sočno zvenijo. V Hali sem bil že na precej koncertih, ampak ex-jugo bendi imajo vedno najbolj hude koncerte. Pomemben dejavnik je gotovo ta, da vsaj glavne hite, včeraj npr. Amsterdam in Dva dinara druže, vseh par tisoč ust v dvorani poje glasneje od ozvočenja. Skratka, patos!
Tiskovka v pivnici Kra-Kra je potekala sproščeno, kot se za pivnico spodobi. Polno je bilo hrvaških novinarjev, ki so Čorbi čestitali za dobro opravljeno delo, vse skupaj pa se je po pričakovanjih razvilo v pijanko, ki jo je bilo treba zaključiti z burekom pri Olimpiji na Bavarcu. Vavpota in mene je burekaš takoj sčekiral in vprašal, če sva bila na koncertu. Izkazalo se je, da je kar precejšen fen od Čorbe, le da je Bora včasih "veliko govoril".
To pove veliko. Če je Albanec sposoben pogoltniti Borine nacionalistične izpade, (ki so zdaj, upajmo, del zgodovine) in oboževati njegovo glasbo, potem je jasno, da je Bora kot glasbenik res car carjev. Tako preprosto je to. In kdaj bomo imeli spet priliko videti Čorbico v Ljubljani? Zagotovo prej kot v štirinajst letih, pravi Bora. Držimo pesti!
