V sredo, 4. oktobra, se je zgodilo tudi v Ljubljani. Zgodila se je afro-kubanska glasba v vsej svoji veličini in očarala vse take glasbe željne. Bil je temen in vlažen večer. Ljubljana se je že počasi umirila. Ljudje so hodili le še po nujnih opravkih in taksisti so čakali na pločnikih. Normalen večer, bi rekel nekdo, ki ni vedel za dogodek, dogodek, ki se bo še isto noč dogajal v K4.
Pred odhodom tja, tja bi bilo neumno priti prezgodaj in preveč trezno, se človek ustavi v primernem kotičku bližnjega bara da si izostri občutke, nabere nove moči in nekaj seveda spije, da ta proces kar se da gladko in hitro steče. Ko se je celi družbi že narisal pravi nasmešek na usta in je bila ura že cajt. In kot že ime skupine pove (cubismo - počasi), se ni nikomur mudilo in je že zmanjkalo denarja, pa je bil nujen še sprehod do večnega prijatelja brez čustev Ba Mata , ki je vsakemu vrgel še nekaj prepotrebnih jurjev. Še zadnji grd pogled na stanje in že smo bili notri... No, ne še tako hitro, saj je bila gneča pred vhodom nepopisna, malo kasneje pa res.
Študent pri študentu. Kamorkoli si se uzrl, povsod znani obrazi. Kaj mi bo to, gremo do šanka, saj se še ni začelo. Predskupine sicer nekaj igrajo, vendar to ni to. Čakam pred šankom, čakam, spet čakam in sem ugotovil, da so tudi kelnarji že njihovi fani, so pač prevzeli njihovo počasnost. Pa naj bo vse v stilu, si mislim s čisto suhim grlom. "Pivo, pivo" se derem, ko so trije še pred mano, v upanju, da jih bom preglasil. Pa jih nisem. Ko pa končno pridem do svoje ljubezni, ko jo malo zaužijem, pa se je začelo zares?
Kot že ime pove, pa ima na to skupino velik vpliv tudi kubanska glasba igrajo pa velik repertoar različnih glasbenih stilov kot vročega latino jazz-a in salse. Kaj pa bi lahko drugega pričakovali od skupine, v kateri je 9 različnih inštrumentov in vsak ima svoj močen vpliv na zvok in ritem, na katerega smo vroče poplesavali, včasih celo tako, da sem moral na WC, da je šla kri nazaj v pravo glavo.
Igrali so vse mogoče, od klasičnih jazz skladb pa tja do tradicionalne in popularne kubanske glasbe. In nenazadnje je tu še njihov dodatek, njihove lastne skladbe, ki te čisto prevzamejo. Ko so zaigrali hit Tempera, je bil K4, kot v svojih najboljših časih, spet K4. Kaj pa lahko pričakujemo drugega od najboljših hrvaških izvajalcev? Band je bil ustanovljen že na začetku leta 1996, njihov prvi album pa je prišel na ven jeseni 1997. In kot vedno ne gre brez nas Slovencev. Ta album je nastajal v Mariboru, kjer je skupina našla potreben mir za ustvarjanje. Vsi so ga sprejeli z odprtimi rokami, kritiki in najpomembneje oboževalci. Danes pa pobirajo nagrade za najboljše jazz izvedbe na Hrvaškem.
In ko so igrali sta na oder stopili še dve plesalki, cel K4 pa uuuuaaauuuooo. Taki Hrvatici, s takimi gibi, jaz bi tudi to imel doma. O, ne, ne, ne. Kot je kasneje povedal njihov pevec, sta bili to Slovenki, ki so ju pobrali na neki turneji in sta od takrat z njimi. Pa kaj bi Hrvati brez nas? Še Cubismo ne bi bil to kar je.
