Tako, po norem petku je za nami še nekoliko bolj umirjena sobota. Drugi dan Študentske scene so v soboto z nekoliko ostrejšimi toni začeli Arche, v svojem edinstvenem stilu pa je zabavo dokončala Tinkara Kovač. Pravzaprav je zabavo končala višja sila, saj je ob koncu njihovega nastopa zmanjkalo elektrike!
Peter Dekleva je kitaro uglaševal s Hendrixovo Little Wing, Matej Mršnik pa mu ni ostal dolžan z Voodoo Chile. Večina glasbenikov take stvari varčuje za piko na i pri nastopu, mi pa smo lahko ušesa napasli že na tonski vaji!
Precej točno so se na oder povzpeli Mint, o katerih je bilo slišati veliko pozitivnih kritik. Predvsem na račun pevke, ki naj bi imela oh in sploh odličen glas! Vendar pa je bila glasba precej enolična, glas pa previsok! Ob priredbah Skunk Anansie, Anouk, PJ Harvey, Radiohead in celo R.E.M. so predstavili tudi nekaj avtorskih skladb, v katerih pa sta se kot pevca predstavila kitarist in basist. Nenavadno za skupino, ki želi prodreti z zanimivim in drugačnim ženskim vokalom!
Za njimi so se na oder povzpeli Arche, ki imajo v Kamniku že status legend, saj so že dolgoletni odrski znanci. Rok Lipičnik (pevec in glavni tekstopisec), Matjaž Balantič (bas), Matej Hribar (flavta) in Žiga Kožar (bobni) so se v zadnjih dveh letih odlično uigrali z novim kitaristom Renatom Miklavčičem, za razliko od starih časov pa so nekoliko spremenili tudi svoj glasbeni izraz.
Oster in neponavljajoč rock, ki ga krasi odličen vokal in za popestritev zvoka še flavta. Njihovo glasbo so nekdaj primerjali s slovitimi Jethro Tull, a zaradi mnogo bolj dinamične in pestre instrumentalne spremljave temu ni več tako. Gre pač za zmes, ki jo je težko označiti s preizkušenimi izrazi in jo uvrstiti v katerokoli kategorijo.
Predstavili so precejšnje število skladb, ki bodo izšle na njihovem dolgo pričakovanem albumu, od starejših skladb pa so predstavili ponarodeli Leni kralji in Pesmi brez refrenov. In če jim bo uspelo nekaj te žive živahnosti prenesti tudi na studijske posnetke, bo druga plošča najbrž ena najboljših v slovenskem rocku. Žal je treba tudi zapisati, da so bili Arche zelo očitne žrtve slabega ozvočenja, saj so se člani skupine ves čas pritoževali nad zvokom na odru, med občinstvom pa je bilo zelo težko slišati in razločiti vokal!
Nato pa pričakovanje... nestrpno in z živčnim pogledovanjem v vedno bolj oblačno nebo smo čakali Tinkaro Kovač. Kljub strahu, da bodo mraz, dež in Siddharta s simfoniki za Bežigradom poskrbeli za slab obisk, je bilo ob začetku njenega nastopa pod odrom in vse naokoli po trgu zelo polno.
Mešanica skladb z vseh štirih albumov, med katerimi so bile najbolje sprejete tiste s prvih dveh, nove skladbe pa občinstvu še niso tako zelo v ušesih, čeprav so le redki lahko skrivali navdušenje nad videnim in slišanim.
Energija na odru je bila na neverjetno visoki ravni in to navkljub več kot očitnim težavam z zvokom. Natančna in neuničljiva ritem sekcija Boštjan Gradišek (bobni) - Anže Langus (bas) - Peter Dekleva (ritem kitara), karizmatični solo kitarist Matej Mršnik in za piko na i že klaviaturist Teo Kahrimanović.
In seveda Tinkara! Mraz je ni ustavil pri plesu, še manj pri petju, osebno pa me je najbolj navdušila s flavto. Kot bi se odzvala na moje vprašanje, če flavta izginja iz njene glasbe, je odigrala nekaj sapo jemajočih vložkov, ki pa jih občinstvo ni nagradilo z več kot zasluženim aplavzom.
Skladba, ki je delovala kot plemenita plesen pri siru, je bila zagotovo Spezzacuori. Izjemna priredba skladbe Massima Bubole se je lepo združila tudi s Hišo in Še tam ne, občinstvo se je vzdignilo ob Še tam ne in Med zemljo in zrakom, mene osebno pa bi Oranžen dan najbrž popeljala blizu Nebes! Pa kdaj drugič!
No, ob novih skladbah smo slišali tudi Veter z juga, pa Znam živet (na tleh), izjemno Brez laži in ponorelo Lahheeiyeee ter Sonce rumeno. Predstavitev skupine je bila ravno tako zanimiva. Priljubljeni Anže je pokazal in dokazal, zakaj ga mnogi smatrajo za enega najboljših basistov v Sloveniji, Peter je kitaro igral za vratom, Matej pa kar z zobmi! Tudi Teo, ki je bil sicer med najbolj mirnimi, se je pri predstavitvi nekoliko razživel, potem pa je prišel na vrsto še bobnarski solo.
In tik preden je Tinkara predstavila Boštjana, je zmanjkalo elektrike! Tisti v prvih vrstah smo lahko razločno in glasno slišali kletvico enega članov skupine: F*** you motherf***ers!
Prav res! Namesto pike na i hladen tuš! Skupini ni ostalo drugega, kot da odide z odra. Vidno razočarani, pa čeprav je šlo za zadnjo skladbo večera! Gre za skupino profesionalcev, ki so vajeni svoj posel odpraviti stoodstotno in do zadnje note in več kot grozno je, če jim to prepreči taka neljuba in ne ravno pogosta tehnična napaka!
In tako je vse zabave enkrat konec! Študentski klub Kamnik in Študentski klub Domžale sta se letos zares potrudila in pripeljala v mesto odlične skupine, ki so, vsaj upam, zadovoljni z odzivom občinstva, vsekakor pa sta bila oba dneva polna tehničnih težav. Zato upajmo, da bo naslednje leto še bolje in morda še dan dlje! Dobrih skupin v Sloveniji ne manjka, mladih, ki se radi zabavajo, pa ravno tako ne!
Torej ... na ponovno snidenje ob letu osorej!
