V soboto, 5.4., so v naše kraje prihiteli Italijani. Iz kleti na Kersnikovi 4 so se že v poznem večeru zaslišali breaki in beati ter bobni in basi. Iz daljnih dežel s štajerskim priokusom sem se pripeljala v deželo elektronike. Okoli ene ure zjutraj je bila zabava že v polnem teku. Na velikem flooru so se čez stene raztezala tri platna, ki so ustvarjala tretjo dimenzijo za tiste, ki so se prepustili glasbi in razbila dolgčas, ki je razjedal tiste, ki so nestrpno pričakovali base in bobne.
Sprva se je vse skupaj začelo kot neke vrste ležerni house in se vse bolj bližalo proti tech-housu. Nato so na velikem plesišču prevladovale italijanske različice breakbeata in loungea. Z mešanjem jazzy in funky elementov v breakbeatovsko osnovo bi tip glasbe malo težje opredelili. Vse skupaj je ustvarjalo plesne ritme, ki so (na žalost) samo nekatere dvignili z neudobnih klopi.
Zbrala se je množica iz vseh koncev in krajev, vsekakor drugačno občinstvo kot tisto, ki ponavadi zaide na drum'n'bass zabave v K4.
Medtem ko je DJ vrtel plošče, je tehnični pomočnik pridno snemal dogajanje na plesišču, posnetke miksal in jih prikazoval na velikem platnu. Na malem plesišču je bilo opaziti novost - televizijo in skupaj s projektorji, ki so te prežarčili na vsakem koraku, je bilo dogajanje, kljub nezadovoljnim obrazom obiskovalcev, energično.
Čakali smo in čakali in čakali. O drum'n'bassu ni bilo ne duha ne sluha, nekateri pa so se vseeno gibali v mešanih ritmih in ni dvoma, da so se zabavali. Naposled smo okrog pol treh dočakali tisto (za nekatere) pravo glasbo. Z bučnim navijanjem smo pozdravili Bakta, ki si je za ogrevanje vzel morda malce predolg premor. Začel je počasi in stopnjeval napetost. Med ljudmi se je končno začelo nekaj premikati.
Počasi se je strnjena množica razlezla kot mravlje in razmigala svoje kosti. Zaplesali smo kot je treba. Tudi fotografi so začeli bolj energično pritiskati na sprožilec. Bakto je hitro dvignil razpoloženje z malo manj opaznimi rewindi. Na obrazih je bilo opaziti zadovoljstvo. Morda je DJ malo prehitro delal premore in stopnjeval ter spuščal tempo, sicer pa je to razmerje, opažam, težko ujeti.
Toda tudi mali floor ni počival. Na svoj račun so prišli oboževalci housea in brakbeata. Nekateri so preizkušali nove tehnike Kung Fuja, drugi Tai Chija. Zhe je prijetno presenetil. Pritegnil je tudi moje misli, ki drugače niso preveč dojemljive za breake in beate. Bilo je očitno, da je svoj set dobro pripravil in to se je kazalo tudi v razpoloženju obiskovalcev.
Medtem ko so nekateri pozabili na probleme in skakali po oblakih, so se drugi poskušali usesti na klop, ki nikakor ni hotela biti pri miru. Garderoberka je tokrat osrečila obiskovalko z najdeno torbico in tudi ostalo osebje je bilo dobre volje, kot ponavadi.
Glasba me je tako prevzela, da sploh nisem opazila, kako hitro se je klub izpraznil. Tudi mene se je počasi začela lotevati utrujenost in v misli se mi je prikradla postelja. Morda je to posledica prekomernega žuranja (če to sploh obstaja)?
Zadnje čase se po Sloveniji dogaja dosti, vendar bi se morali vprašati, če bi bilo bolje, da bi se tukaj držali načela: "Manj je, boljše je". Sicer pa: party je bil dobro organiziran, glasba za različne okuse. V jutranjih urah smo se utrujeni, a dobrovoljni odpravili domov napolnit baterije za naslednji petek.
