Nova zvezda. Novi komadi. Drugačen drum'n'bass? Ali le ponavljajoč se londonski stil, ki smo ga že vajeni in obenem naveličani? Včerajšnji event ni razkril nič novega. Morda le znova pokazal, da se drum'n'bass vedno bolj spreminja v technoidno različico elektronske glasbe in vabi k sebi poslušalce vseh vrst elektronike.
Drum'n'bass ni več glasba, ki jo posluša peščica ekscentrikov, ampak je le del velike glasbene produkcije, ki dela zato, da se prodaja. Vseeno pa ta večer ni bil tako nezanimiv.
Napol prazen klub je v vseh kotičkih zapolnjeval bobeninbasovski ritem, ki je prihajal izpod taktirke mladega Planktona, člana Illegal Kruja. Odkar je šel Sub Sub rakom žvižgat tudi Illegal Kru nimajo več enake cene. DJ Plankton namreč že drugo sezono ponavlja eno in isto. Pred vsakim novim eventom kupi novo plato ali dve, potem pa gre vse spet na isto vižo. Lahek, poskakujoč drum'n'bass, ki prav nič ne spominja na jungle in ga včasih popestrijo vokalni vložki. Tudi včeraj me ni impresioniral, a za počasen začetek je vseeno bolje preverjeno in dobro, čeprav že stokrat slišano, kot pa opevano in nekvalitetno. Pogrešam dobrega starega Hoseja s tistim pravim, "ornk" basom in temačnim ozadjem.
Za njim pa se je v sceno vklopil Twisted Individual. Začel je z malo drugačnimi komadi kot smo jih vajeni izpod domačih rok, a vse preveč "na hard", kot bi se izrazil marsikateri redni obiskovalec takšnih eventov. Če si v glavi izklopil base je vse skupaj spominjalo na zvok iz brzostrelke, ki so ga oplemenitili zvoki iz Atari igric in techno vložki. Človek med toliko različnimi DJ res težko najde pravo. Od sredine in proti koncu je spreminjal komade v malo bolj funky junglistične, ki so se mešali z dark ritmi ter je tako na floor spet spravil nekaj nadobudnežev.
Zdi se mi, da zadnje čase DJ vse preveč rolajo le zase in manj za občinstvo. Prejšnji liquid dogodek je bil vse prej kot to, ime včerajšnjega eventa pa je bilo Digital Jungle, če se ne motim, a največ jungla je bilo slišati na malem flooru, kjer sta vrtela D*Sun in Ata-R.
Od vsega razbijanja si je človek dodobra odpočil na malem plesišču, kjer smo ob pijački najprej poslušali umirjene reggae zvoke, ki so že skoraj uspavali. Po kakšnih dveh urah pa sta tudi D*Sun in Ata-R zaigrala na malo bolj žive strune. Najprej sta prepletala reggae z lomljenimi ritmi, nato spet samo reggae, proti koncu pa sta iz zakladnice svojih plat potegnila old old skool jungle. Takšen kakršnega smo poslušali pred petimi leti. S črnskim vokalom in vmes še reggae ritmi sta starim sabljam, ki nad drum'n'bassom še vedno nismo obupali, polepšala noč in prihajajoči dan. Tako se je moje žuranje vseeno zaključilo z nostalgičnimi zaključki in upanjem, da se še najde kdo, ki ga ni prevzelo kapitalistično mišljenje in sebičnost.
Obenem se mi je pridružil še čarovniški prijatelj iz Francije, ki sanja, da bo klovn. Ta je že dva dni posedal po klubu in mi delal družbo s svojim malim prijateljem Alfredom in s svojimi čarovniškimi triki, ki jih res obvlada. Kovanci, karte, rutke. Vsega ima polne žepe. Tako nas je spravljal od smeha k začudenju več kot dve uri. To mi je dalo misliti. Improvizirano gledališče, klovni in čarovniki nas lahko naučijo in nam dajo veliko več kot filmska platna in televizijski ekrani.
K4 je zopet dokazala, da je zatočišče takšnih in drugačnih umetnikov in čeprav včasih gosti kakšnega ponesrečenega gosta je vzdušje v klubu še vedno domače. Na koncu mi ostane le še slogan: "K4 za zmeri!"