Zamude pri vseh popoldanskih dejavnostih in večernih koncertih, dolge vrste na vhodu, neurejena parkirišča, 2,5€ za majhno plastenko vode in že stalno pomanjkanje mobilnega omrežja, so letošnjih več kot deset tisoč obiskovalcev Študentskega vikenda inteligence in cvička zmotili bistveno bolj kot festivalom nenaklonjeno vreme.
Bilo je rečeno, da se na letošnjem ŠVIC-u pričakuje rekordna udeležba. A to vseeno ni zbudilo organizatorjev, da bi uredili zadostno število parkirnih mest že tekom petkovega popoldneva, temveč so parkirišča odpirali drugega za drugim, kar je omogočilo velikansko zmedo in težave že ob samem prihodu v idilično dolino ob turistični kmetiji. Groza se je stopnjevala ob vhodu na samo prizorišče. Le en okenček za preverjanje kart in le nekaj varnostnikov za preverjanje prtljage ob vnosu na festival. Posledica? Čakanje na vstop več kot uro in pol (če seveda niste eni izmed tistih, ki so bili tam že nekaj ur pred odprtjem vrat).
V petek so festival odprli Panic-Stricken, D'neeb, Stara šula in Zgrešeni primeri, ki so se trudili ogreti ozračje po večerni nevihti, a so žal (sicer super glasbo) igrali pred praznim prizoriščem, saj so v času prvih bendov obiskovalci še vedno stali v vrsti na vhodu, postavljali šotore, ali pa stali za enim izmed šankov. Tudi Vlado Kreslin, prvo večje ime petkovega večera, je svoj odličen repertoar začel pred dokaj praznim odrom, ki pa se je na koncu ob njegovih zimzelenih uspešnicah končno začel polniti. Za njim so na oder stopili Mi2, ki so se po lanski pavzi letos ponovno vrnili na največji Dolenjski festival. Poleg hitov so odigrali tudi nekaj novih pesmi, ki pa publika v večini ni poznala, kar je povzročalo ohlajevanje (že tako slabega) vzdušja. Njim so sledili Hladno pivo, za njimi pa so se publiki predstavili še Kingston, ki nikakor niso uspeli ustvariti vzdušja, ki ga je mladina letošnjega ŠVIC-a pričakovala. Splošen petkov vtis: dokaj povprečen.
Sobotno jutro je napovedovalo možnost sončnega dneva, ki smo si ga vsi tako zelo želeli, da bi vsaj malo posušilo blato, ki je bilo prisotno čisto povsod. Sicer sončen dan, a težavam vseeno ni bilo videti konca. Težave s tuši in vodo v umivalnici, težave pri izvedbi popoldanskih aktivnosti (ki so bile sicer pestre – ponujali so vse od lepotičenja, pa do študentskih (blatnih) iger) in seveda večerne zamude, s katerimi se je na koncu organizatorjem le uspelo spopasti uspešneje kot večer prej.
Vzdušje je bilo definitivno mnogo boljše kot v petek. Vsi so napeto pričakovali S.A.R.S., ki so ob noro zgodnji uri za takšen bend (20:50) vseeno dodobra napolnili prizorišče in publiko ogreli za Tabu, ki jih je napovedovalec označil kot vrhunec večera. Na začetku sem bila nad to trditvijo sicer presenečena, a na koncu koncerta prepričana, da so to vsekakor upravičili. Takšnega vzdušja ni uspelo pričarati nobenemu drugemu bendu in njihova komunikacija z občinstvom je bila naravnost odlična. Poleg teh dveh bendov smo imeli priložnost poslušati še Anavrin, Jackson, Društvo mrtvih pesnikov in Elvis Jackson, festival pa so zaključili stari mački slovenske scene – Zablujena Generacija. Publika je bila ob koncu povsem razživeta in je praktično zahtevala 'encore', ki ga od Zablujencev žal ni dočakala. Fantje so enostavno odigrali tisti 'obvezni' del svojega programa, spakirali opremo in odšli.
In to je bil konec letošnjega vikenda na Dolenjskem. Obiskovalci so ob pivu in iskanju Marjana ostali budni do zgodnjih jutranjih ur, povsem neobremenjeni zaradi količine blata na prizorišču in vseh izmed petih šotorišč.
Festival ima ogromen potencial, lahko pa samo upamo, da ga bodo organizatorji obrnili sebi v prid in se naslednje leto vrnili z odličnimi bendi in organizacijo na nivoju, ki je ne bo mogoče spodbiti.
