Always look on the bright side of your life a.k.a. proslava ob dnevu državnosti, kakršno si človek lahko samo želi.
Če v Google images vpišete niz »pozitivna energija«, boste dobili kup bolj ali manj nezanimivih zadetkov, a sodeč po sredinem koncertu v Kinu Šiška, bi med top zadetki morali biti ameriški keltski pankerji Flogging Molly zasedba. Njihov karizmatični, 52 letni frontman irskih korenin Dave King tako ali tako pravi »It's all about being positive!«, celotna zasedba pa je pokazala, da za krila niso potrebni rdeči samci goveda. Ne, za to so tukaj Flogging Molly.
Na dan državnosti je v Kinu Šiška plapolala irska zastava in že sam prihod na prizorišče je pričal o tem, da so tukaj zbrani ljudje, ki so prišli po svojo dozo zabave, za trenutek pozabiti na vse probleme, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Tukaj ni bilo prostora za delitve na leve in desne, rdeče in bele ter naše in vaše. Ni bilo prostora niti za krizo, o čemer bi lahko sklepali tudi po količini v zrak letečih (plastičnih, se razume) kozarcev ne ravno najbolj poceni hmeljevega zvarka. Množica, ki je še malo pred začetkom koncerta nabirala moči pred prizoriščem, je kmalu zapolnila dvorano v Kinu Šiška, ob prvih zvokih poletela v nebo in tam ostala do konca skoraj dve uri trajajočega koncerta.
Flogging Molly so tokrat v Ljubljani nastopili že tretjič in takoj je bilo jasno, da jih je slovenska publika v tem času popolnoma vzljubila. Skupina, ki je na sceni prisotna že približno dve desetletji, pa je na drugi strani tudi pokazala, da si tak status med občinstvom več kot zasluži. Energija, ki je brez premora butala dol z odra je bila nalezljiva in je z lahkoto zlezla pod kožo še tako indiferentnemu poslušalcu, pri čemer dvomim, da bi se kak tak sploh našel na koncertu. Ja, Flogging Molly vedo, kako se zadevam streže in v konstantni interakciji s publiko nisi niti za trenutek pomislil, da bi to lahko bil le njihov job. Ne, vse skupaj je bilo preveč pristno. Redarji so sicer vestno skrbeli, da publika izpod odra ne bi uhajala nanj in se tam predolgo zadrževala, a dlje kot je trajal koncert, težje je bilo izpolnjevati to nalogo, sploh, ker so morali vzporedno s tem vestno brisati polito pivo, ki je priletelo na oder in povem vam, da se v tem trenutku le stežka spomnim kaj bolj smešnega, kot je 100+ kilogramski hrust, ki panično pridivja na oder in na vseh štirih s krpo v roki briše polito pivo.
A vrnimo se raje na sam koncert. Publika je bila lačna Flogging Molly in svojo lakoto jasno izrazila z zasedbo prostora pod odrom, že kar nekaj časa pred samim začetkom koncerta. Mirne duše lahko rečem, da je bila na koncu njihova lakota potešena, saj so si Flogging Molly edino opazno pavzo, pa še ta je bila sila kratka, vzeli pred predvidljivim bis-om, vse ostalo pa je bilo v znamenju norenja publike ob širokem naboru repertoarja, s katerim so v energično nabitem nastopu postregli Flogging Molly. In pri tem sploh niso potrebovali spremljevalnih skupin, ki bi ogrevale publiko pred glavnim nastopom. Dovolj je bila že Marleyeva Get up stand up, ki je začela nakazovati, da se že zares bliža začetek dogodka, katerega so vsi čakali. In dogodek, na katerega se bomo vsi skupaj še kdaj z veseljem vrnili.
