V ponedeljek, 15.4. 2013 , smo slišali, kako zveni več kot 1200 strani partitur izpod Galovega peresa. Za uho prijetno, za udobje predolgo in za koncentracijo in budnost prezahtevno. Nekje se je izmuznil tisti notni zapis za pavzo. Čas je bil vsekakor na njegovi strani. Na poslušalčevi malo manj.
Pester repertoar je zapolnil z že znanimi popevkami, manj znanimi še-ne-uspešnicami in premierno predstavljenimi skladbami. Zabavale so nas Vesele Ide, v mislih smo se zavrteli s Plesom klovnov, z Nino Pušlar smo si narisali nov dan, Lenart Krečič pa je napolnil Gallusovo dvorano z vsem tem jazzom. Severa je bila ponovno prijetno odlična, poseben gost iz Islandije Sigurður Guðmundsson pa je bil sploh ču-do-vi-ta popestritev.
Venček domačih v večerni toaleti nas je vsaj malce predramil, balkan verzija ulic starega mesta podobno. Za popestritev so poskrbeli mlada glasbena skupina Čedahuči in Tine Vučko z igranjem na pisalni stroj. Pokaži, kaj znaš moment.
Pod črto: Na nivoju in profesionalno izpeljan koncert. Lučkar si ponovno zasluži posebno omembo. Črni konji čez nebo brez Hamota? Nesprejemljivo.
