Kot smo najavili, se je prejšnji petek zgoraj omenjena ameriško-kanadska naveza na svoji evropski turneji ustavila tudi pri nas. Natančneje v Orto Klubu, ki je pogosto prizorišče tovrstnih koncertov. Upam, da bo tako tudi ostalo in zvočne kulise v bodoče ne bodo izvajali buldožerji in pnevmatična kladiva (štemarji po domače).
Zaradi težav z ozvočenjem so Bionic na oder prilezli z rahlo zamudo, vendar jim je spričo res odličnega nastopa oproščeno. Za atraktivno podobo sta skrbela predvsem kitarist in pevec. Prvi je z baseball čepico, dolgimi mastnimi lasmi in ultra zaraščeno brado, poosebljal kanadski gozdarski stil (pravzaprav to, kar si jaz pod kanadski gozdarski 'look' predstavljam), drugi pa je z golo pobrito betico in zgoraj brez razkazoval 'the authentic Canadian meat'.
Njihovo muziciranje pogosto meji že na bolj zatežene zvrsti in občasno fantje tudi malo zarjovejo v mikrofon, kar pa nikakor ni bilo moteče. Nasprotno, Bionic so servirali ušesom nadvse prijetno in domiselno ruženje in očitno je bilo, da se za njim skriva dobro premišljena osnova. Zato je toliko bolj žalostno, da se publika ni bolj razgrela in tako so poplesovali le redki posamezniki.
Z boljše štartne pozicije so zaorali Gaza Strippers, saj publika vedno čaka na zvezde večera. Tudi tokrat sta pozornost pritegnila kitarist in pa frontman Rick Sims, vendar oba v totalnem nasprotju z Bionic. Tako si je Sims vsaj za prvih nekaj komadov celo nataknil kravato, kitarist (Mike Hodgkiss) pa je v beli opravi obujal spomine na šik leta rokenrola. Bobnar je z orjaškimi tetoviranimi bicepsi skrbel za res odlično ritmično podlago, Sims in Hodkiss pa sta z neprestanim 'old school' preigravanjem na najvišjih prečkah skrbela za avtentičnost punk'n'rolla.
Seveda so fantje uspešno poskrbeli tudi za vizualije in tako smo bili priča preigravanju med plazenjem po tleh, kazanju jezika in raznovrstnemu poskakovanju po odru, za veliki finale pa je poskrbel Sims s striptizom. Žal smo namesto full monty dobili le sredinec skozi razporek zelenih boksaric okrašenih z likom King Konga.
Edini očitek, ki se ga lahko spomnim, je da so bili vokali mnogo pretihi, kar pa je na tovrstnih koncertih pogosto. Gaza Strippers v živo zvenijo precej bolj udarno kot na posnetkih kar pa je bilo zelo dobrodošlo.
In zakaj ni striptiziranja na fotkah? Ker sem trigger happy. Zato! Jebiga. Zopet je postalo jasno zakaj, vsem mogočim glasbenim zvrstem še vedno najraje obiskujem punk koncerte. To mi požene kri po žilah.
Foto: Martin Vodopivec
