Če bi v svojih prispevkih strnjeval svoje vtise na kulinaričnih popotovanjih po deželi, bi na neki točki verjetno že omenil, kateri ponudnik je po mojem mnenju sinonim za odlično hrano. Ker pa namesto tega raje zahajam po koncertih, lahko z lahkoto trdim, kdo je pri nas sinonim za odlično heavy metal in hardcore koncertno ponudbo.
Ja, pri Veselih Dihurčkih so spet zadeli žebljico na glavico. In čeprav se ta izraz precej boleče bere in je poleg tega nivo koncerta vedno odvisen tudi od izvajalca, je bila izbira za petkov koncert fenomenalna. In kako sedaj opisat šus, ki sem mu bil priča v Kinu Šiška? Težko. Zakaj? Ker gre za glasbeno zvrst, ki je na tej strani Alp očitno še nismo osvojili. Sicer kar slišim posvečene z razlagami, da gre preprosto za Rammstein meets Prodigy foro, ampak roko na srce je goth industrial žanr, oziroma bolje rečeno subkultura s svojo sceno. In to je bilo opaziti tudi ob prihodu, saj so bili outfiti nekaterih obiskovalcev nekoliko »out there«, ampak to sem pač jaz, ostareli panker, ki posluša metal in hodi po svetu v spranih in razvlečenih (nekoč) črnih t-shirtih. Ampak pustimo sedaj nepomembne zadeve in se vrnimo na koncert.
V dvorani Komuna sta v petek nastopila dva benda in sicer Terrolokaust ter Combichrist. Oba pripadata glasbenemu žanru, ki na nek način združuje prvine elektronike, hardcore-a, metala in še česa. Ampak glasbeni izraz sam po sebi ne pove veliko. Veliko bolj zgovoren je pečat, ki ga na obiskovalcih pusti bend s svojim nastopom. In če je bilo občinstvo med nastopom temačnih Terrolokaust še nekoliko zadržano, so zavore publike, med katero je bilo, vsaj glede na njihov outfit, zaslediti precej ljubiteljev gotha, z energičnim in dinamičnim nastopom Combichrist vedno bolj popuščale. In to z razlogom. Bomba, ki jo je na odru pričarala 4 članska zasedba zbrana okrog idejnega vodje in ustanovitelja benda Andya LaLaPleguae je bila od hudiča. Spet en tistih nastopov, ki te ne morejo pustiti hladnega, pa četudi si najbolj nadrkan obiskovalec na planetu, ki se je na prizorišču znašel zgolj zato, ker so frendi reki, da bo kul. Guess what, frendi so imeli prav, zato zmigaj svojo rit and JUMP AROUND! Glasba, ki sta jo ta večer servirala oba benda, sploh pa Combichrist zveni kompleksno, a ni zaradi tega nič kaj težka ali pa morda celo moreča. Ravno nasprotno. Kompozicije so tako dive in odfukane, da te preprosto odpihnejo pod strop. Vse skupaj seveda podprto z energičnim nastopom in na trenutke si človek kar težko predstavlja, da ena kitara, dva seta tolkal ter vokal skupaj spravijo tak fantastičen sound. Ok, saj je bila podpora v obliki elektronske podlage, ampak vseeno.
Sama (pod)zvrst mi do tega koncerta ni bila najbolj blizu, ampak se človek lahko hitro navduši. Ker eno so plate, živi nastopi pa nekaj čisto drugega. In če sem šel na Combichrist v Kino Šiška tudi iz radovednosti, bom na festival Brutal Assault na Češkem v avgustu prišel kot njihov fan.
