Ko sem pred davnimi leti, v nekem drugem življenju pisal svojo diplomsko nalogo, sem med drugim naletel na tezo, da je v zaključku 70ih let prejšnjega stoletja punk s svojo ideologijo zarezal v rock glasbo tudi na način, da je ženski del populaciji prestavil iz pasivnega občinstva med aktivne akterje na odru.
Ko sem pred davnimi leti, v nekem drugem življenju pisal svojo diplomsko nalogo, sem med drugim naletel na tezo, da je v zaključku 70ih let prejšnjega stoletja punk s svojo ideologijo zarezal v rock glasbo tudi na način, da je ženski del populaciji prestavil iz pasivnega občinstva med aktivne akterje na odru. In če je vse to res, potem lahko na tem mestu punku izrečem iskreno zahvalo, ker je je s tem rock glasba ogromno pridobila. Ampak pustimo sedaj sociološko-kulturološki diskurz ob strani in se posvetimo pomembnejšim zadevam. Minulo nedeljo je bila velika dvorana Kina Šiška maidnovsko obarvana za kar gre zasluga tudi odličnemu tandemu Dirty Skunks, ki je v Slovenijo še enkrat več pripeljal vrhunske glasbenike, ki pa so tokrat občinstvo razvneli na več nivojih.
Večer so otvorili domačini SkyEye, ki so na sceni od leta 2014, novembra lani pa so izdali tudi svoj debitantski album z naslovom Digital God. Njihov zvok spominja na velike klasike heavy metala, kar pa ne pomeni, da bend preveč zahaja v klišeje. Gre za energično zasedbo, ki na odru z ravno pravšnjo mero teatralnosti ustvari vzdušje, ki publiko hitro ogreje na delovno temperaturo. Seveda ne morem mimo vokala Jana Leščanca, ki s svojim širokim razponom navduši v trenutku. Na Maidne kot temo večera pa so SkyEye po mojem mnenju najbolj očitno opozorili s komadom Run for your Life, ki govori o pregonu Slovanov iz vzhodne Evrope po vdoru Hunov na tamkajšnje ozemlje. Bend je nastop v Kinu Šiška izkoristil tudi za snemanje novega videospota, obstoječi spot za že omenjeno skladbo Run for your Life pa si lahko ogledate tukaj.
In potem je nastopil čas za The Iron Maidens. Zasedbo od katere sem veliko pričakoval in je na koncu ta pričakovanja več kot presegla. All girl heavy metal band oziroma edini uradni ženski tribute Iron Maiden prihaja iz ZDA. Punce preigravajo komade od Maidnov že skoraj dve desetletji in v nedeljo so zbrani publiki v Sloveniji pokazale tudi, da svoje delo opravljajo vrhunsko. Preigravanje je na tem mestu po mojem skromnem mnenju velik understatement, saj Železne device vsem ljubiteljem ali pa vsaj simpatizerjem Iron Maiden domala že kultne glasbene kompozicije postrežejo s takim žarom in zanosom, da je od prvega trenutka jasno, da si repertoarja niso izbrale naključno, ampak je med njimi in angleško zasedbo, ki rovari po odrih že več kot 4 desetletja, neka močnejša emocionalna navezanost. Če si kadarkoli vsaj približno poslušal kak komad z nadvse bogatega repertoarja (The Trooper, Phantom of the Opera The Evil That Men Do, The Number of the Beast, Alexander the Great, Fear of the Dark …) ti je nedvomno jasno, da moraš za preigravanje teh kompozicij na tako vrhunskem nivoju imeti jajca, talent, karakter pa še marsikaj. In če ti ob vsem tem uspe dodati še zvrhano mero seksapila, potem je zmagovalna formula tvoja. In povem vam kar po pravici: če bi lahko bil znova najstnik, bi bile stene moje sobe, katero bi 24/7 polnili heavy metal zvoki, v celoti polepljene s posterji The Iron Maidens, med katerimi bi bili zagotovo še dodatno izpostavljeni Courtney Cox in Nikki Stringfield. Povedano enostavno: dekleta so huda in to na več načinov. In o tem pričajo tudi njihove glasbene kariere. Poleg obstoječe peterice se je v bendu v celotni zgodovini izmenjalo še 7 drugih deklet in kratek sprehod po Google parku vam bo dal hitro vedeti, da so vse po vrsti glasbenice z veliko začetnico. Do 2015 je bila v bendu tudi Nitta Strauss, ki sedaj drgne strune pri Aliceu Cooperju ter tudi v solo projektu.
The Iron Maidens so v nedeljo sploh prvič nastopile v Sloveniji, ampak velika dvorana Kina Šiška je bila kljub temu, ali pa morda prav zaradi tega dodobra napolnjena s poslušalci (in gledalci), ki so se odločili, da si bodo mrzlo in deževno nedeljo polepšali na najboljši možen način: s kakovostno pašo tako za ušesa kot tudi oči. In koncert je bil bomba. Občinstvo je norelo ob dobro poznanih komadih, ki so jih Železne dame odigrale v nulo in nasmehi na njihovih obrazih so jasno pričali, da dekleta v svojem delu naravnost uživajo. Seveda smo ob njihovem delu in nastopu nadvse uživali tudi vsi pod odrom. In če smo nekateri še dan pred tem lahko na družbenih medijih in osrednjih informativnih oddajah na TV z razočaranjem in ogorčenjem gledali, kako razburjena gospa s slovensko zastavo udriha po tleh, smo v nedeljo zvečer lahko doživeli trenutek prav posebnega ponosa, ko je Kirsten Rosenberg a.k.a. Bruce Chickinson v komad The Trooper na oder uletela z visoko dvignjeno slovensko zastavo.
Končna ocena: I love my life!
