Pred večtisočglavo množico so Iron Maiden v Izoli že četrtič nastopili v Sloveniji. Po izjavah obiskovalcev sodeč lahko rečemo, da je bil tokratni koncert najboljši, vsekakor pa največji kar so jih kdaj imeli pri nas.
Ogromne gruče ljubiteljev heavy metala, motorji, nešteto praznih steklenic takšnih in drugačnih opojnih substanc, ter glasna glasba iz odrskkega ozvočenja so že več ur pred koncertom napovedovali mega večer. Ogromen oder s tipičnimi "Iron Maiden kulisami" je vzbujal strah, ki pa se je polegel ob prvih udarcih bobnov in grmenju kitar predskupine Dirty Deeds.
Britanska zasedba Iron Maiden je pridrvela na oder točno ob pol desetih zvečer in v uri in tričetrt odžagala svoj železni repertoar uspešnic podkrepljen s skladbami z novega albuma "Brave New World." "Performer prve lige" pevec Bruce Dickinson je v času koncerta po odru norel kot "odtrgan pes", ki ga ne ustavijo niti skoki z dvometrskih višin, niti metanje najrazličnejših predmetov občinstva na oder, (Dickinson je med koncertom vsekakor pretekel vsaj pet kilometrov...). Njemu po robu se je s svojim odrskim nastopom neprestano postavljal tretji kitarist Janick, za katerega se je nekako zdelo, da je prepustil večino kitarskega dela kolegoma Smithu in Murreyu. Basist in ustanovitelj benda Steve Harris je blestel kot vedno, tokrat oblečen v stilu aktualnega evropskega prvenstva - torej v nogometni dres. Bobnar McBrain je poleg dejstva, da je zmetal med občinstvo za cel gozd bobnarskih palčk, predvsem profesionalno opravljal svoje delo, torej dajal ritmično podlago svojim kolegom v bendu. Seveda so najbolj "zapalile" klasike kot so Iron Maiden, The Number Of The Beast, Two Minutes To Midnight, Fear Of The Dark, Wratchild in The Trooper, vendar pa je večina zbranega občinstva očitno dodobra preposlušala tudi najnovejši album, saj so komadi z njega pri publiki hudo "vžgali", ( Brave New World, Blood Brothers, Ghost Of Navigator, itd...). Skupina je po končanem rednem delu odigrali dodatek treh pesmi ( prej omenjena The Number Of The Beast, Hallowed Be Thy Name in Sanctuary).
Iron Maiden so v tokratni postavi definitivno zopet "in", poleg tega fantom dosedanja koncertna kilometrina, ki so si jo nabrali v petindvajsetletni karieri, zagotavlja odrski nastop, o katerem večina današnjih skupin lahko le sanja. Dinamične kulise in svetlobni efekti so ob čutovitem morskem zraku vseskozi služile kot opojni rock'n'roll substrat in celoten koncert je bil pravo doživetje. Kralji metala torej sedijo razkomoteni, globoko v sedlu, in tako je prav...