Vlatko Stefanovski že nekaj let velja za izvrstnega, celo enega najboljših kitaristov na svetu in tistim, ki jih ne prepričajo njegovi studijski izdelki, toplo priporočam obisk njegovega koncerta. V nedeljo, 28.3. se je s spremljevalno skupino predstavil na odru polnega Cankarjevega doma in navdušil...
Njegov novi album Kula od karti je resnično soliden pop izdelek in tudi v živo predstavljene skladbe - slišali smo naslovno, pa Januarsko balado, Ova e Balkan in Verba, nadež, ljubov nimajo tistega pravega, starega naboja.
No, zato pa je dvorana uživala ob izvedbah številnih starejših pesmi ? Sarajevo, Nisam tvoj, Kao kakao, izvrstni Uči me majko, karaj me, pa zaključni Čukni vo drvo in v štirih ali celo petih izvedbah tradicionalnih makedonskih skladb ? navdušili sta Kalajdžisko in Gajdarsko oro.
V samih skladbah, pa tudi kot vezivo med določenimi skladbami smo slišali ogromno instrumentalnih solističnih pasaž, tako z Vlatkove strani kot tudi s strani klaviaturista in izvrstnega basista,medtem ko je basist skrbel predvsem za uravnotežen in natančen ritem.
Njihova imena so mi žal pobegnila, saj se je na balkonu govorjenje zelo slabo razločilo, kljub temu, da je bilo moč besedila razločiti in slišati zelo jasno. No, vsega ni krivo le ozvočenje, temveč predvsem izjemno vzdušje v dvorani.
Z bučnimi aplavzi smo nagrajevali že prve uvodne takte v posamezne skladbe, pravi izbruhi navdušenja pa so bili slišni ob koncu skladbe. Dva odlična dodatka in mislim, da so bili tudi sami glasbeniki presenečeni nad viharnim sprejemom.
No, resnici na ljubo, takšnih mojstrov in tako vplivnih kitaristov v Ljubljani ne vidimo kar vsak dan. V posameznih skladbah in tudi solističnih vložkih smo lahko slišali od jazza, bluesa, rocka, popa pa celo do heavy metala, da seveda etno vplivov sploh ne omenjam.
Skratka, slišali smo vse tisto, kar danes nekateri šele odkrivajo, Vlatko z različnimi glasbeniki pa vse to igra in predstavlja že trideset let. Zato ne preseneča, da so bili med občinstvom tudi šestdeset in nekaj letniki, ki so prišli uživat v tej brezhibni glasbeni predstavi. "Standing ovation" na koncu ni bil presenečenje, temveč zgolj poklon izvirnemu in samosvojemu.
