"In prišel bo dan, ko bodo revizije dogodkov ugledale svetlobo na straneh ŽVPL-a" (MRk4 II:I, KhIAZ), mi je bilo nekoč obljubljeno. In Vsevišnji (pokleknem v ponižnosti in strahospoštovanju z mislijo na Šefa) kot dokaz svoji verodostojnosti tudi izpolni, kar se mu zareče. Hvaljen bodi!
In po avtomazohističnih mesecih askeze in posta je le bila uslišana želja mojega srca, kajti deležen sem bil milosti Šefa in dano mi je bil dovoljenje, da le zadovoljim lastne estetsko-kreativne in še katere potrebe. In kaj bi lahko bila za pravega dedca primernejša priložnost, ki bi združevala lepe ženske, sčilano musko, pomanjkljivo oblečene ženske, pijačo, sexy ženske in ki ne bi bila rajcajoči obisk XXX NightCluba ali pa nedosegljivi luxuz na Venice Beachu, kot je modna revija ženske kolekcije v k4?!
V sredo se je torej potrudila Deborah Mezgec (specia creatorum) in nam ustvarila približek nekdanjega raja na zemlji, še posebaj ker se ji je uspelo izvleči iz zadušljivo gnijuče slovenske kozervativnosti in je Evam dovolila, da so razkrile vsaj del svoje praviloma (prekleta bodi zahodna civilizacija in prekleta naj bo krščanska hipokrizija) očem skrite naravne lepote (i.e. joške). Vendar da uradno pobijem kakršnekoli možne očitke, da sem se v k4 prišel le naslajat spričo lastne seksualne nezadovoljenosti (to je neuradno), se moram zateči h blagemu kritiziranju. Samo nikakor ne z vidika same stroke in usposobljenosti Mezgečeve, ker se mi niti malo ne sanja o materialih, krojih in raznih kreatorskih prijemih. Pojma o vsem tem imam le toliko, kolikor informacij mi uspe absorbirati iz Vogue-a mad čakanjem pri frizerju. Tako lahko zaključim, da modno štrikanje vrednotim s čistim, neomadeževanim, preprostim in neobremenjenim estetskim merilom. Ravno tako kot v štacuni kupujem hrano, ki je lepo zapakirana, ki diši in mi je dobra, ne pa tiste, v kateri se nahaja manj znanstveno poimenovanih strupov. Uživaj več, živi manj!...Formula s katero se znebimo godrnjajočih in zafrustriranih starčkov in rešimo pokojninski sistem.
A da ne politiziram?Kolekcijo sem uspel razvrstiti v tri dele. Najprej smo pasli oči na rjavih, krajših in prosojnih cunjicah, pod katerimi je bilo žal premalo tangic in preveč celih gat. Potem so na vrsto prišle daljše, črne in neprosojne obleke. Elegantne v mejah avantgarde. Za posladek pa nam je prirediteljica postregla s črnimi, prosojnimi in s seštrikanimi nagobčniki obogatenimi kreacijami. Vse skupaj pa je bilo začinjeno s Stevovimi frizurami, ki so bile mnogokrat bolj zanimive kot obleke same. Ravno tukaj pa je bil največji problem. Namreč v preveliki podobnosti in nerazgibanosti kolekcije, zaradi česar sem bil prav prisiljen osredotočiti svojo pozornost na primarno lepoto ženskega telesa. V bistvu se sploh ne morem pritoževati.