Prvo majsko, deževno soboto je okoli dvorane Stožice vladala nekoliko višja povprečna starost obiskovalcev, kot sem je vajen z glasbenih dogodkov, ki se jih ponavadi udeležejem... V Slovenijo se je po 8 letih ponovno vrnil bivši glavni kitarist in gonilna sila skupine Dire Straits ter eden najboljših kitaristov na svetu, Mark Knopfler.
V skoraj povsem polni dvorani so že pred začetkom razprodanega koncerta vladali hlapi piva, le tu pa tam je bilo opaziti kak prazen sedež... Mark je na odru z zavidljivo majhno zamudo in ob naznanitvi v barvah britanske zastave, publiko pozdravil z besedami, da bodo igrali dolgo, tako dolgo, kot si bomo želeli. To je bil že dober začetek.
Koncert je z ekipo še 7 članov otvoril s pesmijo "What it is", skozi 2 uri dolg nastop pa so predstavili bolj umirjene pesmi z zadnjega albuma in nekaj uspešnic s starih, med katerimi ni izostala "Romeo and Juliet", ki si ga je od vseh komadov preko zaslonov svojih pametnih telefonov ogledalo še največ obiskovalcev :) Slišali smo tudi 4 pesmi, ki jih je Mark izvajal s skupino Dire Straits, med katerimi pa je na marsikako razočaranje med publiko, manjkala "Sultans of Swing".
Audiofili zaradi nehvaležne akustike športne dvorane tudi tokrat niso prišli na svoj račun, saj je slednje ob morda tudi malce previsoki jakosti postreglo z nekaj odmevanja. Tu bi veliko bolj do izraza prišel na primer Cankarjev dom, ta pa zaradi možnosti parkiranja, kot jo ponujajo Stožice verjetno nebi šel precej na roko organizatorjem. Tu velja pozdraviti njihovo potezo bolj razpršenega vstopanja v garažno hišo in dvorano, kot smo ga vajeni od Stožic, kar je definitivno poskrbelo za boljšo prepustnost prihodov in odhodov s kraja koncerta.
Z zadnjma komadoma, "Brothers in arms" in "So far away" so Britanec in njegova zasedba celoten parter, katerega stoli so bili pospremljeni z zavidljivim razgledom zloženi čisto do odra, spravili na noge. Publika se je bolj kot divje norela, skozi cel koncert le zadovoljno pozibavala in migala z glavami, vse skupaj pa je bila precej intimna izkušnja ter glasbeno razvajanje, ob odhajanju iz dvorane pa je bilo slišati odobravanje, tako da so ljubitelji britanskega rocka s primesmi bluesa, countrya in folka ponovno prišli na svoj račun.
