Roni Size se je izkazal kot odličen producent, a zanič DJ. Skupaj je zbobnal Hrvate in Slovence, dogodek pa je bil pod pričakovanji. Igral je sebi in se čudil zakaj občinstvo ni navdušeno. Komade je trgal na koščke. Ravno, ko je človek med nogami ujel ritem, je ugasnil CD in začel z novim komadom....in tako do jutra.
Seveda ni bilo vse tako mračno. Tisti, ki so prišli poslušat zloglasnega Roni Sizea, so verjetno odšli domov malce razočarani, a so tudi naši sosedje pokazali kako se stvari streže. Iz tihe ulice sva stopili naravnost v energično Elvis Jackson-alike muziko. Na odru so kraljevali - Eyesburn. Čeprav nisem popolnoma nič razumela, kaj pevec "poje", so vseeno ustvarili prijetno vzdušje. Za njimi bi pričakovali Asian dub Foundation ali kaj podobnega, zamenjala pa sta jih domačina DJ Phillipe in kasneje Funkguru (Confusion). Ogrela sta nas z mešanico jungla in tech-stepa v bolj monotonem tempu in vizualizacijami na odru in na zadnji strani Tvornice.
Okrog ene zjutraj pa je postalo bolj napeto. MC Tali in DJ Roni Size sta priletela kot strela z jasnega. Množica je vzklikala in norela. Glomazen začetek. Večkratno ponavljanje "DJ Roni Size", "Zagreb, are you ready" in podobnih obrabljenih fraz, ki smo jih bolj vajeni na tujih koncertih, ne pa na drum'n'bass zabavah. Počasi se je množica začela umirjati, saj je bilo na komade, ki jih je Roni spuščal nemogoče plesati. Neprestano mejavanje tempa, rezanje komadov, brez miksanja, sledijo dolgi prehodi. Vse to zaznamuje set, ki je sicer raznolik in morda zanimiv za poslušanje doma ali v avtu, vsekakor pa to ni način s katerim pripraviš ljudi, da plešejo in uživajo v partyju.
MCjka ni bila od muh. Lahko bi rekli, da je Roni rolal podlage na Talijinem koncertu, edina napaka je bila, da so Ronijevo ime na plakatu napisali z večjimi črkami kot Talijino. Nekje na sredini predstave je Tali stopila ob bok Roniju, ki je hotel pokazati kaj zna. Zdelo se je kot da gumbke obrača kar po vrsti. Komad prižge, ugasne, prižge, ugasne.... . Končno nam je postregel z močnimi basi, a okrog mene ni bilo večjega odziva. V množici so bili opazni posamezniki, ki so dali vse od sebe, pozabili na svet in se prepustili glasbi. Tudi sam DJ ni izgledal zadovoljen. Kar naenkrat je ugasnil vse skupaj in se pridružil MCjki na odru. Slišali smo: "Make noises! I wanna hear your voices, I wanna see your faces!" Dvorana je vzklikala in žvižgala, a vse skupaj ni bilo niti malo podobno slovenski sceni. Vse bolj pridušeno. Hrvati se kar niso hoteli sprostiti. Že po oblačilih si lahko sklepal, da so prišli na neko "fancy" prireditev, ne pa na norenje, sprostitev in dobro glasbo. Prvo polovico seta je, po pričevanjih, odvrtel enako kot v Ljubljani, en dan prej, nato pa je poskušal na vse načine, da bi nam dal tisto, kar smo hoteli slišati. Spustil je vse mogoče: od Oldskoola do "pjevalic", vmes pa kakšen džanglističen košček. Ob koncu je bila vsa pozornost namenjena Tali, ki je zapela par ljubezenskih komadov. Besedilo sploh ni bilo pomembno, saj je deklica zapela s takim glasom, da sem po telesu začutila mravljince. Tudi kot MCjka se je za žensko izkazala kot zelo dobra. Ni govorila tako hitro kot moški kolegi, a dobra stran tega je, da smo vsaj razumeli kaj govori in se prepričali, da ne blebeta nekih nesmiselnih stavkov, kar lahko marsikdaj slišimo na kakšnem drum'n'bass eventu.
Občasno je motilo tudi to, da so bili komadi močno "okleščeni" samplov in so bile podlage skoraj nerazpoznavne. Čisto na koncu je DJ namreč zavrtel komad "Lucky pressure", ki pa bi ga brez Talijine napovedi človek le s težka spoznal.
Roni Size pa ni vse, za kar smo se pripeljali tako daleč. Hrvati so nas lepo sprejeli. Čeprav nekateri z malo arogantim prizvokom, vseeno prijazni in dobrodušni. Tudi Tvornica je odličen prostor. Ne prevelika in ne premajhna. Občasno so morda motili močno reflektorji, ki so me kar nekajkrat oslepili za par sekund. Tudi osebje za šankom in v garderobi je imelo kljub navalu v kotičkih ust še majhne nasmeške. Ob štirih zjutraj so nas nezadovoljne pospremili do izhoda in nato smo še kakšno uro godrnjali in razmišljali kam "naj se damo", potem pa pristali v bližnjem parkcu in se ob zori odpeljali domu naproti.
Kljub razočaranju nad glasbo, se moje noge niso ustavile od začetka do konca in mi bo event ostal v lepem spominu. Niti slučajno se Roni po tehnični sposobnosti za mešalko ne more meriti z DJ Adamom ali DJ Paul Bjem, vendar pa bo kot producent še vedno ostal na samem vrhu drum'n'bassa.
