Kongresni trg prepoln, siv in oblačen večer, ura malo pred 21. Opazujem obiskovalce, ki prihajajo. Večina športno in vsakdanje oblečenih, opazim pa kar nekaj starejših dam in gospodov v večernih oblekah in kravatah, mnogi mlajši starši so s seboj pripeljali otroke, verjetno kot del splošne izobrazbe in uživanja. Da mi misliti, kako sta dva mlada človeka iz resne glasbe, ki jo (je) poslušal le ožji krog ljudi naredila mega dogodek in pravi rockovski koncert, pa četudi sta godla zgolj vsak na svoje čelo.
Polno je bilo tudi tujcev, navdušenih a mirno sedečih. Zraven mene sta stali dve Hrvatici, očitno njuni veliki fenici, ki sta celoten koncert snemali in vzdihovali od sreče ter si skušali prevajati, ko je Luka v simpatični mariborski slovenščini komentiral njuno igranje ali napovedal kakšen naslednjem komad.
Koncert se je začel točno, uvodoma sta pol ure igrala skupaj s Komornim orkestrom slovenske filharmonije, verjetno znane dele klasične glasbe, vmes pa je ozvočenje nekajkrat popokalo za kar sta se na svoj zabaven in duhovit opravičevala. Mimogrede, ali veste kaj pomeni beseda »šlamastika«? Tako je komentirala lepa starejša dama za mano nedelovanje ozvočenja. Zvok so popravili, komorni orkester je zapustil oder in ostala sta sama na prizorišču ter začela žgat svoje priredbe večnih in legendarnih uspešnic. Pomagal jima je odličen bobnar Dušan Kranjc, tako da sta imela Stjepan in Luka odlično podlago.
Zelo je pasalo poslušati njune komade ter opazovati strast, ki je vela od njiju pri vsakem posameznem kosu glasbe. Ko je kamera približala njun izraz, ko sta bila potopljena v igro s čelom, mi je prišla misel, da imata tisti strasten, rahlo okameneli izraz obraznih potez, ki je značilen za predorgazmično stanje. Skratka, čisti užitek.
Ta njuna ljubezen in strast se je v zadnji tretjini koncerta prenesla tudi na vreščeča in plešoča dekleta, ki so vstala s sedežev, začela teči pred oder in tam se je zabava začela na polno. Vsa prej fina publika je vstala in kar nekaj nas je migalo v ritmu bobnov in njunega igranja, uživanja z vsakim vlaknom in naježeno kožo, sicer nekaj malega tudi od mraza, ki je zajel prestolnico konec junija.
Predzadnji bis je Luka napovedal tako, da sta obljubila, da se jo bosta oba naučila do konca in sta začela žgat našo ljubo slovensko polko. Obiskovalci so znoreli in ploskali, plesali. Zadnji odigrani komad je bila ljubka uspavanka.
Ponovno razmišljam, kako sta kultura in glasna pomembna dejavnika majhnih užitkov in da se premalo zavedamo teh trenutkov, ki so neprecenljivi. 2Cellos ta pač carja in želim jima ogromne in še večje uspehe, obenem pa jima polagam na srce, da svojo noro strast izražata še naprej, vedno!
