Kraftwerk, elektrarna.
Koncert se je začel spektakularno - s prihodom četverice na oder, ki ga je sestavljal dvignjen podest s podstavki. Ralph in Florian sta zavzela mesti skrajno levo in desno, lahko bi rekli, da sta na ta način zavzela avtoritarno pozicijo. Koncert je bil sestavljen iz štirih delov, ki so bili prekinjeni z minimalno pavzo in zastiranjem odra z zaveso.
Mensch Machine z istoimenskega albuma je otvoril celoten performans. Vizualije so skrbno izdelane in izbrane - ruski konstruktivzem je povezal idejo človeka stroja in tehnicistični princip. Rdeči barvi je sledila zelena vizualija, nato še modra. Rdeča, zelena in modra so osnovne televizijske barve, kar je lepo zaokrožilo začetno predstavitev četverca - v smislu "Mi smo ljudje stroji, vi nas gledate skozi tv prizmo."
Kmalu so tehnicistični princip zamenjala retro čustva, s francosko kolesarsko etapo smo šli nazaj v preteklost, ki je prikazovala arhivske posnetke kolesarjev. Občinstvo se je na tem mestu prvič zdrznilo, slišati je bilo krike avdušenja.
Z Vitamini smo dosegli skoraj nemogoče- čutiti je bilo celo element duhovitosti, ki meji na sarkazem - sicer tehnicistično in togo razpoloženi Kraftwerki so z vizualijo pokazali, da znajo izvabiti kisel nasmešek in prepotreben premislek ob vnosu umetnih vitaminskih substanc v telo.
Autobahn je občinstvo zelo navdušil, sledil pa je Das Model, ki ga na žalost nismo slišali v nemščini, ki zveni tako togo in prav res paše na celo Krautrock sceno. Pa saj veste tisto- v italijanščini se pogovarjaš z ljubico, v nemščini pa s konjem. No, v angleščini je zazvenel ponarodeli Model, ki so ga spremljali posnetki čudovitih div iz petdesetih let- najbrž so s tem hoteli pokazati, da so manekenke takrat še imele nek auratični žar nedosegljivosti, ki je z repetitivnimi in iskreno razgaljenimi podobami na televiziji in v revijah z leti zbledel.
Repetitivnost je ena glavnih odlik Kraftwerk izraza, ki se izraža skozi različne mehanistične principe - avtocesta, vlak, radioaktivnost in kolesa. V vizualijah smo videli vse metamorfoze- najbolj pa je, vsaj mene, presenetilo dejstvo, da se možakarji zelo radi kažejo v različnih podobah. Zavoljo specifičnosti glasbe same so v drugem izhodu na kravatah vsi štirje nosili rdeče lučke, v tretjem izhodu, pa je večina ljudi zakričala, ko je opazila štiri Kraftwerk robote, ki so suvereno mlatili beate po odru in dovolili legendam, da malo počijejo. Ideja robotov in refrena v ruščini, " jaz sem robot, sem tvoj sluga, sem tvoj delavec" je udejanjila "catch" Kraftwerk filozofije - ljudi bodo nekoč nadomestili stroji, vendar naj bi bilo to izvedeno v sozvočju s človeško logiko, ki je podobna kolesarski - človek poganja pedala in se tako metamorfizira v stroj.
Četrti izhod je obeležil zadnjo kolesarsko etapo, protagonisti so nosili UV obleke, res huda scena, kdor je ni videl, mu je lahko žal. Presenetili so s posodobljeno Tascenrechner ( album Computer Welt iz 1981), ki je izpadla bolj sodobno, čeprav se mi zdi, da ima tista originalna iz osemdesetih eno posebno okorno patino, ki je vsi sodobni beati ne morejo prekositi.
Zaključili so z Music Non Stop, ki je zaokrožila celoten koncept ter hkrati že kar vnaprej onemogočila morebiten podaljšek, pa če bi se občinstvo še kako metalo po kolenih.
Kraftwerk so dokazali, da ustvarjajo s stroji, ter da gledajo naprej k povezovanju človeka z mašino, kar so nakazali že z navdušujočo kolesarsko etapo, ki ne stremi le k repeticiji in moduliranju, ampak dopušča pogled naprej vse do presežkov, ki se kažejo v brisanju meja med človekom in strojem. Avantgardistični princip jih še zmeraj zasvaja, pridružil se je le še element etičnega razmisleka o pravilnem sodelovanju narave in tehnike, o uničevanju življenj z jedrskimi poskusi in o vprašljivosti tehnicističnih izumov, vse od platonija nobelovke Marie Curie do osebnih računalnikov, ki so zasvojili svet. Kraftwerk ne delajo z stroji, ampak stroji delajo za njih- s takim principom bodo služili težke denarje tudi po fizični smrti.
