Zaradi »nevarnosti močnih neviht« je bilo popoldne drugega dneva festivala v Mariboru prikrajšano za delavnice v mestnem parku. Vreme pa se je očitno odločilo prizanesti večeru, ko se festivalsko dogajanje preseli na promenado in odre ob Dravi.
Stisnjen med stavbe je na Jurčkovem odru igral Andrej Šifrer, Večerov oder je napolnil Preporod z Luko Krežetom, plavajoči Glavni oder na Dravi pa je gostil Mnozil Brass – avstrijski »trobilni fenomen«, ki je v Sloveniji gostoval prvič.
Pod kamnitimi oboki Sodnega stolpa je za ravno prav zasanjano vzdušje poskrbel Norah Jones Project. Mladi glasbeniki, v projektu združeni leto in pol, igrajo priredbe jazz-country pevke Norah Jones. Pevka Karin Zemljič, ki študira na deželnem konservatoriju v Celovcu, je skupaj s študenti univerze v Linzu Kristjanom Koratom (klavir), Tilnom Beigotom (kitara), Gašperjem Žerjalom (kontrabas) in Nino Korošak-Serčič (bobni), zapela tako Norahine največje uspešnice kot tudi tiste malo manj znane. Repertoar je bil večinoma sestavljen iz dveh zgodnejših albumov, Come Away with Me in Feels Like Home.
Humble me, What am I to you, Sunrise, Those sweet words, Turn me on in Painter Song so samo nekatere izmed vseh pesmi, ki so navdušile (kot ponavadi) premajhen Sodni stolp.
Nekaj čez deseto pa je na notranjem dvorišču Vetrinjskega dvora nastopil hrvaški stand-up komik, Ivan Šarič. Z več kot uro dolgo predstavo Pivo, joint in zlomljeno srce je dokazal, da lahko večino slovenskih kolegov pojé za zajtrk. Šale o življenju na Balkanu in tipičnih stereotipnih razlikah med moškimi in njihovimi lepšimi resnicami, so se z vsakim valom krohota dobro razgrete publike izkazale za čisto preveč življenjske. Hecno, najbolj smešna je resnica. Samo postrežena mora biti na primerno ogretem pladnju.
