Sicer se vam Bar grad v dnevnih urah morda zdi zelo prostoren, vendar je bil to noč kar nekako premajhen, kar ni ravno dovoljevalo brezbrižnega gibanja in vijuganja med dekorativnim skalovjem. Montana, Boru-T, Shark in Joy Machine so nedvomno upravičili zaupanje, ki jim ga je namenila publika, saj so s svojimi beati poskrbeli za kakovostno happy house razpoloženje. Le postavitev DJ-ja ni bila najbolj posrečena, saj je bilo tehnično omizje skrito za migajočimi telesi, kar je preprečevalo normalno interakcijo DJ-ja z množico, prav tako pa ni prišel do izraza Jani Hace na bas kitari, saj ga mnogi sploh niso opazili. Ozvočenje je vseeno štimalo, a za naslednje partije bo vsekakor potrebno poskrbeti za dodatne vizualne stimulanse in boljši lightshow.
Sama prisotnost Salomeja in Emperatriz ni bila nič posebnega, saj razen moško otrdelega pozibavanja v glamuroznih toaletah od njiju ne moremo ničesar več pričakovati. Naj kdo raje pokliče Daphne! Zato pa je veliko navdušenje požel prihod Don Salvatoreja, katerega pojava je omehčala marsikatera ženska kolena. Kot sam napoveduje, naj bi si v prihodnosti grajska rajanja sledila enkrat mesečno, vsakič boljše, se razume. Kot prvo novost pa napoveduje posebno vodo za obiskovalce, ki bo ožarčena bodisi s house bodisi tehno energetskimi vibracijami in ki naj bi dodatno poskrbela za partyju primerna duhovna stanja konzumentov.
Seveda je bilo promocijski naravi partyja primerna sestava folka, kjer ste lahko opazili veliko stalnih gostov in house navdušencev, še več pa ne ravno pogostih obiskovalcev, če ne celo novincev. Pač, house je trendy. Žal pa se ta vpliv v naši kvazi rojevajoči se clubbing sceni kaže kot vse preveč velika standardizacija obiskovalcev, kjer se inovativnost in kreativnost umikata prevladujočemu šminkerstvu, ki bi, kot kaže, znal zadušiti potencialno unikatnost klubskega dogajanja. Kar pa navsezadnje pomeni konec pravega in prevlado komercialnega clubbinga. (Seveda bomo potem delili house partyje na tiste za mase in tiste za izbirčneže.) Morda me pri House FM crew-ju moti ravno ta močna favorizacija komercialno obarvanega house-a, ki je tako sprejemljiv za vsaka, še tako nerafinirana ušesa, in ki je seveda prevladoval to noč.
Vsekakor pa smo pogrešali after, ki bi skoraj moral slediti le do šestih trajajoči zabavi!
Foto: Andrej Žlender