Rock'n'roll večer - poslastica, ki jo bomo še dolgo pomnili! Lahko bi rekli večer presežkov, saj sta oba nastopajoča benda pokazala svojo vrhunskost in talentiranost, da o sproščenosti in dobrih vibracijah sploh ne govorimo.
Prvi so nam jo zagodli novomeški Kill Kenny. Kdor jih prej ni poznal, bi lahko mirno rekel, da ne gre za slovenski bend (vsaj ne tipični). Na odru so delovali zelo homogeno, energično in prepričljivo. Vsi člani banda so suvereno pripovedovali svoje zgodbe, ki so se koherentno združile v enovito celoto. Njihov alternativno-garažni zvok je deloval sveže. Lahko smo zaznali prepletanje več glasbenih stilov, že od rahlo punkovskega pa do blago nu metalskega. Vendar lahko z gotovostjo trdimo, da imajo Kill Kenny svoj specifičen, edinstven slog, ki ga zaznamuje udarnost godbe in izdelan vokal.
O kakšnem kalibru benda govorimo pove že dejstvo, da so bili izbrani na Slovenskem Tednu Glasbe, kjer so bili povabljeni na dva velika mednarodna festivala – Waves Wienna in Exit.
Na sceni so opozorili nase s spotoma Killing time in Outta Control.
Najprej naj omenim, da so Los Explosivos pokazali svojo karizmo že s samim prihodom na oder in kaj hitro je bilo jasno, da bomo podvrženi posebnem ˝tretmaju˝. Njihov outfit je izžareval neko povsem svojo, originalno zgodbo, ki se napaja v stilih 60ih, 70ih in mehiških umazanih predmestjih. Sproščenost na odru je bila neverjetna. Medtem ko je vokalist-bobnar koketiral s publiko in jih nagovarjal tudi v slovenščini (!) so ostali člani benda suvereno izvajali svoj performance. Kot pravi mehičani, so si na oder seveda pustili prinesti tudi šilce tekile in skupaj s publiko nazdravili na tradicionalni mehiški način.
Lahkotnost izvedbe benda se je odražala tudi v publiki – klasične praznosti v prvih vrstah naenkrat ni bilo več, še največ prostora, če sploh, je bilo v zadnjem delu kluba. To je bil dober pokazatelj, da gre za vrhunski bend in da (pravi) rock'n'roll še ni mrtev.
Glasba Ekplozivčkov nas spomni še najbolj na The Hives, morda Stoogies in MC5, a ko smo zaslišali njihovo priredbo Louie louie Richarda Berryja, je bilo moč zgornjim vplivom dodati še vpliv kakšnih The Sonics ali The Mummies. Gre za novodobni garažni zvok, ki se občutno inspirira na zvoku prvotnega rock'rolla, brez novodobne plastičnosti in instantnosti ter ga prezentira na samosvoj način - s pridihom mehiške underground scene, ki ga prevzema očitno bolj (in bolje) kot kdajkoli prej.
Kdor je Los Explosivos zgrešil predlani na Lentu in letos na Orto festu, se ima za kaj tepsti po glavi, saj Los Explosivos niso le odlična terapija poznavalskim ušesom, temveč tudi vrhunski glasbeniki, z odličnim glasbenim izrazom, ki zares navdihujejo in inspirirajo.
