Petki trinajstega so bili vedno magični. In ko se na ta dan obkrožen s travniki, v zavetju dreves, pod jasnim zvezdnatim nebom skupaj s 5000 sebi podobnimi, glasbe in zabave željnimi, znajdeš v Zelenem gaju na Meet Me / Summer Open-Air festivalu, se ti zdi, da dan in datum ne bi mogla biti boljše izbrana.
Prizorišče, čeprav v ključnem ovinku neoznačeno, smo našli tako, da smo pač sledili kači avtomobilov, ki se je vila pred nami. Tudi parkirali smo, spet s težavo, ampak je šlo. Mudilo se nam je. Čakala nas je namreč nora poletna noč. Elektronika all night long.
Odri so bili trije. Drug poleg drugega, a s tako dobrim ozvočenjem, da se techno-trance-house zvokom ni uspelo prelivati med seboj. Z estetskega vidika je definitivni zmagovalec trance floor, okrašen z nekakšnimi hipijevskimi vzorčki. Z intimnega zmaga arenica za house. Naslovi za "največjo gnečo", "najboljšo glasbo" (ok, subjektivno, a vseeno), "zvezde DJ-i" in "naj-ekstravagantne obleke" pa pripadajo edini preostali opciji - techno flooru. Ta je bil največji, z blokom na sredini, in ves čas poln. Kako bi ne bil, ko pa sta ga štiri ure zasedali dve veliki, težko pričakovani imeni: Richie Hawtin in Jeff Mills.
Prvi, očitno odličen učenec drugega, je svojega učitelja tokrat presegel. Za nekatere. Za druge spet ne. Svoj set je začel uro prepozno. A se oddolžil. Začel je hard, nadaljeval še bolj hard. Stopnjevanje do nedoumljivih višav. Malo pred koncem seta je sicer crknilo ozvočenje in nastopila je kratka tišina, po kateri ni več ujel pravega ritma, a vseeno. Plošče je miksal z nečloveškim občutkom za ustvarjanje ravno pravega vzdušja. Odlično! Za njim je nastopil še tako imenovani "godfather of techno" Jeff Mills. Ta je s svojim nu-skool-transoidnim začetkom presenetil vse prisotne in evforično norenje, ki je trajalo dve uri Plastikmanovega seta, se je za trenutek poleglo. A le za trenutek. In se nadaljevalo naslednji dve uri. In še. In še.
Čas je kar minil. Naenkrat je bila ura sedem, pa takoj osem. Vsi DJ-i (21) so opravili svoje delo. Večino jih seveda nismo uspeli slišati, ker sta nas Mills in Plastikman zadrževala na techno flooru, a po partyju so največ pohval poželi Fabrice, Veztax, Pool in Rotor. Sonček je že pridno delal, družinice so se naspane vozile na sobotne izlete, tete v trgovini so se pritoževale nad celonočnim hrupom, mi pa smo se, zadovoljni in neumorni, zapeljali še na after do Soče in se ob žuborenju osvežilne vode ter pojemajočih zvokih elektronike počasi vrnili v resnični svet.
P.S.: Fotke so na poti!