Nastop kolektiva Laibach na Orto festu je zagotovo dvignil največ prahu. Mnogi so se spraševali, kaj za vraga je potrebno tako mednarodni priznani zasedbi igrati v majcenem Orto baru, mnogi pa so se seveda veselili, da se je skupina spopadla s takšnim izzivom.
Organizatorji so se odločili, da bo skupina v sklopu Orto festa nastopila kar dvakrat - v četrtek, 21.4. in petek, 22.4. in glede na to, da je bil klub dvakrat razprodan že (davno) pred nastopom in da so oboževalci prišli iz Hrvaške, Poljske, Češke, Nemčije in celo Skandinavije, bi najbrž zlahka rezervirali še en termin. Hkrati pa to priča tudi o tem, da so se mnogi oboževalci Laibach dobro zavedali, kaj pomeni njihovo igranje v tako majhnem klubu.
Sam sem jih šel pogledat na drugi, torej petkov koncert, ki se najbrž ni preveč spreminjal od četrtkovega. Laibach so pač skupina, ki ničesar ne prepusti naključju. Repertoar je obsegal predvsem skladbe z zadnje studijske plošče WAT, najbolj pa so občinstvo dvignili na noge šele v dodatku s Sympathy for the Devil in Geburt Einer Nation.
Sama izvedba odlična in brezhibna, popestrena s številnimi videoprojekcijami - naključja niso del repertoarja. Za klaviaturami je presenetljivo sedel, stal in poskakoval Davor Klarič. Poleg pevca Milana Frasa z njegovim globokim glasom, mimiko obraza in rok ter živega stroja ritem sekcije Nikole Sekuloviča na basu, je zagotovo najbolj izstopal kitarist Matej Mršnik, ki se je dokazal kot zagotovo eden najbolj vsestranskih in sploh najboljših kitaristov v Sloveniji.
Dogodek, ki ga glasbeni oboževalci in poznavalci preprosto niso smeli zamuditi, pa naj ste ali pa niste oboževalci Laibach. Vsekakor gre za eno in edino slovensko zasedbo, ki si zasluži vzdevka legendarna in kultna in zakaj je temu tako, vsekakor spoznate tudi na njihovih perfekcionističnih koncertih.
