Druga godba že tretje desetletje predstavlja osrednji ljubljanski festival “drugačnih” glasbenih praks. Od eksperimentalnih, prek t.i. alternativno-rockerskih pa do jazz in etno podzvrsti, vse z namenom približevanja manj znanih izvajalcev, inštrumentov in prijemov.
Vsem navedenim kategorijam zlahka ustreza ambasador etiopijske kulture Mulatu Astatke, zato ne preseneča, da mu je letos pripadla čast otvoritve festivala v šišenski Katedrali. Tako slovenskim kot svetovnim glasbokuscem je mojster ethio-jazza namreč dobro znan (najmanj) od Jarmuschevih Strtih cvetov, katerega soundtrack je tudi tokrat predstavljal dobršen cel repertoarja.
S 7-člansko zasedbo skrbno izbranih upov londonske jazz scene je karizmatični Mulatu predstavljal najnovejši album Sketches of Ethiopia, kot rečeno pa niso umanjkali najprepoznavnejši Road to Nice, Yekermo Sew ipd., ki so v najboljši luči predstavili sposobnosti celotne ekipe. Med uživaškim zibanjem Mulatuja na tolkalih sta tako Byron in James suvereno nosila melodijo na trobenti in saksofonu, kontrabasist John je dvakrat eksplodiral v divje improviziran sprehod po strunah, tolkalna sekcija Richarda in Toma pa je med vedno hitrejšimi ritmi poskrbela tudi za verbalno angažiranje občinstva, tako da so se po nekaj pesmih dvignili tudi največji simpatizerji sedežev in se pridružili džuskanju pod odrom, ki je bil od začetka v domeni treh simpatičnih osnovnošolk.
Otvoritvena zmes funka, jazza in etno-ritmov je bila kljub zgolj dobri uri trajajočemu nastopu odlična ogrevalna izbira, saj so nas isti večer čakali še nalezljiva energija Bombina, osupljivo intimni Wang Li, neizprosno senzualna Akua Naru in druge sluhovodne sladice, ob katerih je nemogoče ostati miren - tako fizično kot čustveno.
Še to: če kdaj iščeš vrelec mladosti, se preprosto obrni na Mulatuja. Spoštovanja vredni gospod, ki se s svojo energijo zlahka kosa s svojo trikrat mlajšo ekipo, bo letos namreč dopolnil že 71 let.
Kakorkoli: hvala, hočemo še!
