Talk dirty to us, NOFX - v Cvetličarni

Slovenci in Slovenke smo ene navadne p****. Ker nimamo svojih jajc, se vedno hitro obesimo na edinega, ki jih zna pokazati.

In temu se z veseljem pustimo nadvladati. Zakaj bi se uprli, ko pa tako uživamo v tem – kaj uživamo, obožujemo, da nam ukazujejo. Obožujemo, da nas omalovažujejo; da nam pravijo, da nismo dovolj dobri; da nas zmerjajo; da z nami ravnajo kot s p********. In kako smo čakali, da nas nekdo ponovno ozmerja...

Četrtkov koncert v Cvetličarni je dobro pokazal razpon našega kolektivnega karakterja. Začelo se je z novim sistemom plačevanja s klubsko karico, ki naj bi olajšal plačevanje in zmanjšal vrste ob šanku. Prva napaka: večina je za sistem zvedela šele ob šanku, kjer so jih napotili proti blagajni na vhodu. Na blagajni seveda o sistemu ne duha, ne sluha, prodajalka kart pa le za okras. Druga napaka: oglaševanje plačine kartice je bilo izvedeno v duhu »sedaj novi način plačevanja« oz. »lahko plačuješ tudi s kartico« oz. »plačuj raje s kartico«. Oprostite moji nevednosti, ampak ali se vam to bere kot »nabavi kartico, ker druge izbire nimaš«? No, ravno tako je bilo. Človek bi od organizatorjev (kje je že tukaj koren besede, ki izvira iz »organizirati«?) pričakoval jasno označeno informacijo o načinu in postopku plačevanja, predvsem pa v uvodnih mesecih uvajanja storitve dopuščal tudi možnost plačevanja z gotovino. Aja, saj smo vendarle v Sloveniji, kjer smo uspešno lansirali Urbano... In še vedno nismo imeli dovolj zlorabe.

Golliwog so eden izmed tistih domačih bendov, ki si že leta trudi aktivno spremeniti stališča povprečnega Janeza in Marije. Težko se sicer strinjam z vsemi teorijami zarote, New World Order načrti, prostozidarskimi lobiji ipd. je pa prav, da se tudi o tem spregovori. Pozdravljam tudi dokaj nevsiljivo in kreativno osveščanje o alternativnih prehranjevalnih oblikah, kot je veganstvo. Na svoj način angažiran bend, ki svoja stališča pove s polnimi jajci in z glasbenim sušom, pri katerem so se tudi Nofx verjetno zamislili nad sabo in si rekli »fuck me if I can rembember the last time I was so angry...« Žal je tovrstni nastop bolj kot ne padel na gluha ušesa ozirom ni niti prišel do njih, saj so zbirala pogum zunaj ob alkoholu. Nekoč, oh nekoč bomo zmogli tudi brez tega...

Barb Wire Dolls so imeli pri prepričevanju več sreče oziroma, resnici na ljubo, več alkoholne in razgaljene podlage. Prijetno presenečenje, ki stavi na minimalistično izročilo stare šole punka, se je izkazalo za bolj prepričljivo, pa čeprav so bila sporočila enaka. Energičen in doživet nastop je prepričal marsikoga, da se je odru malo bolj približal, ko pa to ni bilo dovolj, je vokalistka Isis Queen vzela stvari v svoje roke, provokativno skočila v množico in jo poskušala zbuditi iz zagledane otopelosti. Punca je visoka meter in čevap, a prisežem, da sem v njenih ekstremno oprijetih usnjenih hlačah videl jajca – toliko velika, da smo se obiskovalci vendarle malo zmigali. Očitno smo tega zmožni le, kadar je nekdo drugi že prevzel pozornost. Pssst, nihče nas ne bo gledal, če se malo zazibljemo in, oh ne, pokažemo, da uživamo.

Kot uvod v zaključek večera naj citiram kolega Đ.K., ki je rekel: »Ko je Fat Mike fasu cel pir v glavo - še pred prvim komadom - sm vedu, da bo dobr večer«. Pred nastopom NOFX je bila dvorana nabito polna in že pošteno razgreta, nivo alkoholiziranosti pa dovolj visok, da so popustili še zadnji predsodki – pripravljeni smo bili na zlorabo. Fat Mike očitno res ve, kako se rečem streže: vsaka žaljivka, vsaka neslana šala, vsak politično nekorekten komentar, vsak udarec nas je bolj in bolj razgrel – celo toliko, da je kar teklo od nas. Prešvicana telesa se kmalu po začetku sploh niso več zaletavala druga v drugo, ampak bolj zdrknila druga mimo druge. Kot da ne bi že bili dovolj podmazani, je kdaj pa kdaj okoli glave (ali v njo) priletelo tudi kako (prekleto preplačano) pivo. In bolj kot so po nas špricali, več smo si želeli. Pričakovano so največ ekstaze poželi straješi hiti, predvsem tisti z albuma Punk in Drublic, ga pa ni bilo komada, pri katerem ne bi cela dvorana skakala. Ne vem, če je sploh bil kdo, ki ga celodvoranski moshpit ni posrkal vase. Ti ne paše? Dol mi visi, marš not! Safe word? Konec koncerta, no shortcuts! Dovolj smo imeli, ko so NOFX z nami opravili, nič prej.

Človek bi si mislil, da bi se ljudje po vsej tej zlorabi uprli in podžgani zahtevali padec svojih Gospodarjev. Pa so se vendarle razgreta telesa ohladila, čustva umirila, uporniški duh se je razblinil, saj smo dobili, kar smo želeli: veliko izzivanja brez penetracije. Naprej k novim zmagam!