Sredin koncert na Metelkovi nas vrne v čas, ko je k nam pljusknil val kalifornijskega punk-rocka, cepljenega s švedskim melodičnim hard corom. Kot rezultat tega je pri nas vzklila vrsta tovrstnih skupin, priča pa smo bili vedno pogostejšim gostovanjem tujih.
Z leti pa je v tujini vse skupaj nekoliko izgubilo čar, saj je prvotna ljubiteljska narava z vedno večjo popularnostjo in s tem tržno zanimivostjo presegla svoje okvirje, prav tako se je polegel trend pri nas.Upadlo je tako število koncertov kot domačih skupin.
V sredo smo si lahko ogledali, kaj je od vsega tega ostalo danes. Iz preostankov preminulih ljubljanskih skupin so se oblikovali Dreamwalk. Prejšnje skupine, v katerih so delovali člani, so se zadrževale bolj v okvirih ljubiteljev tovrstne glasbe, medtem ko skušajo oni uspeti nekoliko širše in se približati še ostalim krogom poslušalcev. Po prvem videospotu trenutno pripravljajo prvo ploščo. Kot predskupina Wippeersnapper so prvič nastopili z novim bobnarjem. Z njim se glasba in izvedba nista bistveno spremenili, tako da ostajajo pri svoji korektno izvedeni verziji melodičnega punkrocka in hardkora z emo podtoni in značilnim feminilnim vokalom.
Z več energije so nadaljevali Whippersnapper, ki so zaradi zamude nastopili nekoliko kasneje kot je bilo predvideno. Začeli so kot majhen skupina iz predmestja Atlante. Iz Corpus Spin so se kmalu prelevili v Whippersnapper in si s Forty Seven Ronin delili prvo manjšo ploščo. Opazila jih je založba Lobster Records, pri kateri so začeli z izdajo svojih plošč, skupaj s tem pa so se vedno več pojavljali tudi na odrih z že bolj uveljavljenimi skupinami iz punk-rock sveta, kar jih je popeljalo na rob slave, vsekakor pa iz domačega predmestja v Los Angeles. Tam so nadaljevali svojo ustvarjalno pot. Na ljubljanskem koncertu so krmarili med bolj klasičnim punk rockom v stilu bendov z založbe Fat Wreck, ki je prevladoval na njihovi prvi plošči America's Favorite Pastime in bolj zrelim materialom z njihove druge, bolj umirjene plošče, The Long Walk. Ta je bila med kritiki sicer nekoliko slabše sprejeta, a ponuja večji spekter vplivov. Glasbeno sicer niso prikazali nič radikalno novega, dober vtis pa so pustili z izvedbo, ki se je z intenzivnostjo stopnjevala skozi koncert tik do konca, ko je prišlo do težav z ojačevalcem. Po tem so nadaljevali v še hujšem tempu in iz sebe sprostili prav vse zaloge energije.
