Plaža ob sotočju tekom dneva izgleda kot zelo obljudena obmorska destinacija in tudi pod odrom, ki je postavljen ob njej ni nič kaj drugače. Povsod kamor pogledaš pisane druščine večinoma potetoviranih in prepirsanih teles, ki dihajo kot eno.
Pozno kosilo je botrovalo utrujenosti, zaradi katere sem žal zamudil nastop Death by Stereo, a zvoki, ki jih je prijetna sapica nosila v smer terase našega apartmaja so pričali o tem, da zamujam zelo nastop, nabit z udarno glasbo.
Ker se na teh počitnicah kar uspešno sam sebe brcam v rit, sem pravočasno ujel nastop naslednje skupine. Ob John Coffey, ki prihajajo iz Nizozemske in preigravajo punk rock/post hardcore (karkoli si že predstavljate pod tem) sem sprva dvignil obrvi, a kaj kmalu si me fantje s svojim nastopom prepričali. Prav tako pa tudi publiko pod odrom.
Sledilo je trčenje dveh tovornih vlakov s stilom, ki sliši na ime Ratos de Porão. Staro borcem na sceni benda prav gotovo ni potrebno predstavljati, saj je omenjena skupina iz Brazilije nastala že davnega leta 1981, osrednje jedro skupine, pa ostaja nespremenjeno praktično od samih začetkov. Njihov trash hardcore punk je bil za marsikoga morda za odtenek preveč agresiven, a njihovi privrženci so bili navdušeni.
Za njimi so na oder stopili The Exploited, še ene staroste punka. Njihov street punk je navdušil starejše in mlajše generacije, sam pa se nisem mogel znebiti občutka, da gospodje svoje delo opravljajo zgolj še rutinsko, brez pravega žara. Za razliko od ostalih do sedaj nastopajočih, jim je tudi šlo v nos zadrževanje publike na odru, vseeno pa so proti koncu nastopa najbolj zagrete oboževalce v prvih vrstah povabili k sebi, da so se lahko skupaj šli seks in nasilje. In naj mi poznavalci njihovih nastopov oprostijo nevednost, a nekako si nisem prišel na jasno, čemu je bilo namenjeno pevčevo neprestano trkanje po glavi z mikrofonom. Kot pristašu obscenega jezika pa mi je bilo zelo lepo v živo slišati tiste pristne besede, kot sta »cunts« in »wankers«.
Lani so na punk rock počitnicah navdušili Raised Fist in hardcore mašina s Švedske si je zaslužila ponovno vabilo s strani organizatorjev in to odločitev z včerajšnjim nastopom tudi upravičila. Energija njihove glasbe, predvsem pa članov zasedbe je neverjetna in nastop je bil pravi šus.
Za poslastico dneva pa so poskrbeli Less Than Jake. Ameriška ska punk zasedba, ki vključuje tudi pihalni sekcijo, je publiki že dobro znana in njihov nastop je bil prava eksplozija navdušenja tako publike, kot tudi samih članov zasedbe. Noro, vam rečem. V svoji karieri punk rock koncertov sem videl že vse mogoče oblike stage divinga, crowd surfinga in podobnih akrobatskih elementov, a včerajšnji nastop je presenetil vse.
Pred nami je zadnji dan festivala, ki bo zagotovo še enkrat več postregel z norijo pod odrom. Če ne drugega, bodo za to poskrbeli domači Elvis Jackson, sam pa se seveda veselim tudi nastopa Satanic Surfers.
