Pogreznjen v barvo pozno popoldanske svetlobe in umetne barve reflektorjev se je letni vrt hostla Celice počasi polnil. Sedežev je zmanjkalo kmalu, pa to mladeži s pivom, ali tistih malo starejših z vinskimi kozarci, ni zmotilo. So se naslonili na stene notranjega dvorišča ali pa obviseli na rami spremljevalca in čakali na uradno otvoritev festivala Godibodi.
Avtorji sodobne avtorske in etno glasbe že več let dobivajo priložnost, da se predstavijo v sklopu festivala, ki ga organizira Zavod Godibodi.
O festivalu pravijo, da:
nastopi v živo niso zgolj informacija, so doživetje. Zato pri Zavodu Godibodi težkim časom in preglasnim zvočnikom navkljub še naprej vzpodbujamo, ustvarjamo in poustvarjamo celostno ter kakovostno glasbo.
Janez Dovč, sicer skladatelj in harmonikaš, je tokrat zbrane nagovoril kot snovalec festivala in navdušeno gledal v nebo, ki je obljubljalo suh večer. Ljubljanska lokacija je – poleg koprske, kranjske, mariborske in ptujske – kazala na prijeten uvod v glasbeno festivalsko poletje.
Nekje takrat, ko se dan konča, noč pa se še ni zares začela, je kitaro vzel v roke Gregor Volk v družbi Nine. Sicer člana družinske zasedbe Volk Folk sta se na festivalu prvič predstavila v duetu. Temelj njunega glasbenega ustvarjanja predstavlja ljudska glasba, tokrat pa sta manj znano glasbeno izročilo zavila v sodobnejše aranžmaje. Dolge, ponavljajoče se kitice ljudskih pesmi sta mestoma ritmično obogatili Gregorjeva violina in kitara. Njegov močan vokal je dopolnjevan njen tišji, in kot so zapisali na uradni festivalski strani sta glasbenika »ponudila popolno sožitje z naravo, saj so se jima pri igri in petju pridružili celo ptički«.
Perjad gor ali dol, zanimiva domislica sta bila tako oklicana slikarja Kostja Bras in Brina Torkar, ki sta med koncertom slikarsko spremljala, obiskovalci pa smo s pomočjo projekcije pravkar ustvarjene podobe lahko videli na sosednji steni.
Skupaj z Brininimi zelenimi toni je na oder, malce teatralno (kot bi lahko z lahkoto opisali slog frontmana Blaža Učakarja), stopila skupina Čedahuči. Člani so sodelovanjem pričeli v začetku lanskega leta, do danes pa so izdali malo ploščo, na kateri se, kot pravijo, niso žanrsko omejevali. Trenutno snemajo naslednji album z naslovom Severnica, ki ga bodo financirali s sredstvi, zbranimi s crowdfundingom. Avtor skladb je kitarist in vokalist Blaž, njihov zvok pa temelji na akustičnosti in večglasju. Čedahučiji so že sodelovali z Galom in Severo Gjurin, na »obtožbe«, da so slovenski Mumford & Sons, pa so se odzvali s priredbo Ljubo doma v slogu energičnih Angležev. Dobrodošel intermezzo je bil suveren nastop Rebeke Bogataj, ki jo z vokalom in na kitari spremljal brat Danijel, sicer violinist Čedahučijev. Napovedan uro dolg nastop so krepko podaljšali – najbrž so izčrpali svoj repertoar (Gremo navzgor, Jaz in ti, Geronimo, Pismo, Tišina...) ali pa je bila poletna obleka pevke Romane preveč drzna izbira za pozno pomlad. Kakorkoli, poslušalci so bili videti zadovoljni, nastopajoči pa so jim z veseljem (po)stregli z ritmom, mehko melodijo, nekaj grenkimi zgodbami življenja in Blaževimi sladkimi nasmeški.
Zasedba Čedahuči
- Blaž Učakar – kitara in vokal
- Jean Markič – klaviature
- Matjaž Jakin – električna kitara, banjo in trobenta
- Andrej Ilar – klavirska harmonika
- Danijel Bogataj – violina
- Matej Meglič – kontrabas in električna bas kitara
- Ivan Zuliani – bobni
- Romana Prosenc – spremljevalni vokal
