...and your whole family! Ne zajebavam se. Festival je od svojih začetkov presegel meje glasbenega festivala in sedaj že dolgo predstavlja prizorišče, kjer si marsikdo lahko ustvari počitnice po svoji meri.
Prizorišče samo je s kampom mesto v malem, ki obiskovalcem ponuja vse najbolj nujne osnove, za bolj zahtevne pa je tu še sama okolica z mestom Tolmin. Tako obiskovalci, kot tudi sami nastopajoči ne morejo prehvaliti lokacije, kot tudi samega festivala, ki je dokončno pridobil status mednarodnega in uveljavljenega dogodka, ki za privabljanje gostov ne potrebuje več cele plejade uveljavljenih bendov, saj gostje vedo, kaj lahko pričakujejo in zato sem prihajajo iz različnih koncev sveta.
Drugi dan festivala je že zelo zgodaj postregel z glasbenim dogajanjem in ko so se najbolj neumorni šele dobro prebujali, so na odru na plaži že zarezali prvi zvoki, ki so napovedovali pestro dogajanje.
Glavni oder je drugi dan postregel tudi z nekoliko tršimi hardcore zvoki. Nizozemci Born From Pain so začeli udarno in s svojo energičnostjo razgreli občinstvo, ki je počasi že začelo zasedati svoje bojne položaje pod odrom in tudi na njemu. Sledil so nekoliko bolj umirjeni ritmi s pridihom ezoterike in Jaya the Cat so s svojim reggae/ska ritmi poskrbeli za poplesavanje pod odrom. Z drugega konca sveta so v Tolmin pripotovali The Smith Street Band in s svojim melodičnim, na trenutke morda celo preveč umirjenim, pop-rockom poskrbeli tudi za malo romantičnega vzdušja med publiko. Ja, če mislite, da boste tukaj podvrženi samo glasnemu razbijanju in žaganju, potem se motite.
Za vrnitev k udarnosti in hitrosti so poskrbeli Teenage Bottlerocket in mene osebno tudi navdušili. Energičnost, hitrost, udarnost in melodičnost bi nekako bili pridevniki, s katerim bi lahko najbolj enostavno povzel njihov nastop.
Glede na motive na t-shirtih, ki jih je bilo čez dan moč zaslediti na obiskovalcih, je sledila še poslastica večera. Naprej so vode razburkali Madball in s svojo New York hardcore staro šolo odčitali nekaj lekcij is stagedivinga in pokazali, da bend, čigar začetki segajo v leto 1988, še vedno lahko postreže z udarnostjo, svežino in energijo.
Drugi dan glasbenega dogajanja so sklenile nemške zvezde Beatsteaks, ki imajo očitno zelo širok bazen navdušencev tako v tujini kot seveda tudi doma in glede na številne obiskovalce festivala iz Nemčije, podpora pod odrom ni bila niti za trenutek pod vprašajem. S svojim nastopom so navdušili. Njihova glasba se sicer vedno bolj oddaljuje od nekih klasičnih punk rock pristopov in vzorcev, kar samo po sebi niti ni tako slabo in kakovosti in vsekakor ne gre oporekati. Kakor vsak drug bend pa bodo tudi oni enim bolj všeč kot drugim in (dajmo si nalit čistega vina) tako je tudi prav.
Pred nami sta še dva pestra dneva festivalskega dogajanja in pogled na line up mimogrede nariše nasmeh na obraz.
