Pa smo ga dočakali. Rock Otočec namreč, tokrat prvič v Ljubljani. In čeprav smo mnogi mislili, da gre zgolj za pozno prvo aprilsko šalo, se je prireditev le odvila.
Kek in druščina so letošnji festival izpeljali pretekli vikend na kopališču Laguna, na obrobju Ljubljane. Na prvi pogled nenavadna izbira za festival, a le dokler ne prestopiš vhoda in se pred tabo odpre čudovita lokacija z bazeni, travniki, kampom, šanki, stojnicami s hrano, … Torej vsem, kar dober festival potrebuje. In notri si kar hitro pozabil, da si v Ljubljani in se predal dobri družbi in glasbi.
Prvi dan koncertov je bil domače obarvan. Razen skupine Dubioza Kolektiv (BiH), ki je nastopila zadnja, so bile vse ostale iz Slovenije. Dan so na odru pričeli zmagovalci spletnih talentov John Doe in zmagovalci predizborov: Adaun, Bottom Line, Alice Blue ter DreamOn.
Ko se je dan počasi začel prevešati v večer, so na oder stopili portoroški indie rockerji Eskobars, pod odrom pa se je začelo nabirati vedno več obiskovalcev. Hamo & Tribute 2 Love so posadili svoje blues Rožice in poskrbeli za malo bolj sproščeno vzdušje pred vedno energičnimi Elvis Jackson, ki so na letošnjem Rock Otočcu imeli tudi največ smole s tehniko. Med njihovim nastopom je namreč zmanjkalo elektrike in fantje so ostali v tišini in temi.
Po začetni zmedi, sta bobnar Marko "Soki" Soršak in pevec Buda skupaj sedla za bobne in tistim, ki niso stekli do prvega šanka po pivo, prikazala nekaj bobnarskih veščin. Elektrika se je vrnila, Elvis Jacksoni pa so nadaljevali koncert. A ne za dolgo. Kmalu je zopet nastopil mrk in koncert se je predčasno zaključil brez ozvočenja in s "tihim" prepevanjem njihove uspešnice Smoke the Herb v prvih vrstah.
Do začetka nastopa skupine Mi2 so tehniki odpravili vse težave, šanki so zopet osameli in ljudje so se zgrnili pod oder. Mi2 so zaigrali vse svoje uspešnice. Še najbolj primerna za letošnji Rock Otočec pa je prišla na vrsto proti koncu. "Pojdi z menoj v toplice!", je odmevalo na vseh koncih ljubljanske Lagune.
Prvi dan Rock Otočca je sklenila Dubioza Kolektiv. Njihova poskočna zmes različnih glasbenih zvrsti je dvignila na noge vse, ki s(m)o še zmogli stati na dveh nogah.
Drugi dan je bilo vse še večje in boljše. Več ljudi, več odmevnejših tujih skupin in tudi tehnika se je bolje držala. Koncertni del festivala so pričeli: Koala voice, A free mama, Doppia personalita, Šinobusi in Generacija Rudolfovo. Nekaj minut pred pol deveto zvečer, pa so oder zavzeli ekscentrični hrvaški rockerji Let 3 in navdušili
predvsem malce starejše v publiki. Razen basista, so bili v Ljubljani stilsko kar zadržani, kar pa ne moremo trditi za njihov nastop. Navdušeno jim je prisluhnil tudi Borut Marolt, pevec skupine Niet, ki je sledila. Naša odgovorna urednica se je preselila v zgodnja najstniška leta in pod oder, tako kot večina ostalih obiskovalcev.
V Laguni ni bilo nikogar, ki ne bi poznal vsaj enega besedila skupine Niet in ne bi veselo prepeval vse od Vijolic, Februarja, Lepega dne za smrt pa do "novejše" uspešnice Dekle izza zamreženega okna.
In končno smo dočakali prvi vrhunec letošnjega Rock Otočca, Papa Roach, katerih koncert pa so kmalu zopet prekinile tehnične težave. Med drugo skladbo je odpovedalo ozvočenje, ne pa tudi monitorji/slušalke na odru. Prizor je bil sila zanimiv, saj je skupina brez prekinitve nadaljevala in skakala, med tem ko so obiskovalci začudeno obstali. Zvok se je vrnil, pevec Jacoby Shaddix se je opravičil za težave in pričeli so z igranjem njihovega hita Between Angels and Insects.
Po parih taktih so zvočniki zopet utihnili in skupina je zapustila oder. Pod odrom sta se razširili zmeda in rahla jeza, ki pa jo je organizator Franci Kek s svojim prihodom pomiril in zatrdil, da težave odpravljajo in da se bodo Papa Roach vrnili. In res so se. S še večjim zagonom so ponovno začeli igrati pesem Between Angels and Insects in brez tehničnih težav svoj nastop pripeljali do zaključka. Na koncu je iz oblakov priletelo tudi nekaj dežnih kapelj in vse skupaj samo še izboljšalo.
Zadnji so nas na letošnjem Rock Otočcu zabavali kanadčani Billy Talent. Na žalost mnogih jim je uspelo pregnati dež in idejo, da bi se kje pojavila kaka luža. Rutinirano so, s komadi iz svojega aktualnega albuma, festival pripeljali do konca.
Na koncu lahko rečemo, da je bil letošnji Rock Otočec med zanimivejšimi. Od najave lokacije pa do zaključka festivala je bilo veliko vprašanj in dvomov, na koncu pa ogromno zabave in dobre glasbe.
Med obiskovalci je bilo slišati, da je letošnji festival v osnovi dober, a da mu manjka nekaj prvinskosti, ki jo je bilo čutiti na dolenjskem v preteklih letih. Prestolnica se je na koncu le izkazala kot dobra lokacija za rock festival. Mogoče bi si jih lahko v Sloveniji privoščili več? Rock Otočec na dolenjskem in "Rock Ježica" v Ljubljani! Jaz bi sigurno obiskal oba, če se le ne bi dogajala hkrati.
