Oglaševali so se kot obletnica desetih let po spektakularnem in s presežki polnem koncertu na bežigrajskem stadionu. Danes in jutri ponavljajo zgodovino, sicer v nekoliko manjšem obsegu in bolj intimno, bližje poslušalcem. Koncert je direktno prenašal VAL 202, zato so začeli točno ob 20.uri.
Gallusova dvorana je bila polna do zadnjega sedeža, bil je užitek pogledati naokoli in vse polno navdušenega občinstva vseh starostnih obdobij, različnih modnih stilov, a vsi polni želje slišati mojstre.
Ko sem poslušala, kako so igrali simfoniki in bend, mi je prišlo na misel, da bi takole skupaj in uigrano lahko vedno igrali. Polno energije, mogočna glasba, Tomijev vokal, ki reže in seka, pa četudi si ga navajen in si ga mnogo krat poslušal, te še vedno navduši. In vsi člani benda so sede igrali in peli. Se pravi, da je kot veleva tradicija, sedel orkester in godel, prav tako pa so sedeli vsi člani Siddharte in tako izvedli celoten koncert. To je dajalo en intimen ton vsemu skupaj, kot nekakšen velik in mogočen kabaret. Vem, da njihovo ustvarjanje poznate vsi, tako da tukaj ne bom naštevala, kaj so igrali, bil pa je tudi novi komad, ki bo izdan kot singel. Evo, to je povedal Tomi v nagovoru.
Imeli so tudi nekaj gostov, ki so bili odlični in so navdušili pokajočo dvorano, predvsem so bili 'hudi' člani Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija, ki so peli njihovo težko pesem Eboran. Ampak so zmagali, dvorana jih je stoje pozdravila ob koncu pesmi.
Odigrali in odpeli so 19 komadov ter še dodatek, vse skupaj je trajalo zanimivo uro in pol. Obiskovalci v dvorani jih nismo hoteli spustiti z odra, želeli smo jih še poslušati, tako simfonike kot Siddharto, ker so oboji bili veličastni. Energija, ki so jo valili v dvorano z odra je bila veličastna.
Pri tem pa sem se zamislila nad našim pojmovanjem kulture, ker takšni koncerti predvidevam, da spadajo na področje kulture. Namreč, res se moramo držati tega, da vztrajamo pri obiskovanju tovrstnih prireditev, da dajemo podporo izvajalcem, da se ne vdamo pritiskom in grožnjam političnih silnic, zlasti pod prejšnjo (straho)vlado, da je kultura brez vezni nebodigatreba. Ker to, kar smo danes poslušali v Cankarjevem domu, je tisto, kar dela življenje polno in zanimivo. Poleg ostalih majhnih in srečnih trenutkov!
